Sindikati, delodajalci in vlada iščejo skupni jezik. Nč ne kaže, da ga bodo tokrat našli. Foto: BoBo
Sindikati, delodajalci in vlada iščejo skupni jezik. Nč ne kaže, da ga bodo tokrat našli. Foto: BoBo
Bratušek
Delodajalci in sindikati so nezadovoljni, ker se vlada do zdaj na njihove predloge ni odzvala - kljub temu, da jih je sama pozvala k pripravi. Foto: EPA

Gospodarski minister Stanko Stepišnik je srečanje označil kot pozitivno, po njegovih pojasnilih pa so zelo "blizu enotnemu družbenemu pristopu", kar pomeni, da bodo poiskali soglasje za vse družbeno pomembne stvari.

O posegu v minimalno plačo danes po njegovih pojasnilih niso govorili. O minimalni plači so sicer govorili le v primeru, ko pride podjetje v krizo in se delodajalci in delavci o tem dogovorijo.
Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je pojasnil, da govora o konkretnih ukrepih ni bilo, je pa beseda tekla o sivi ekonomiji, zakonu o sistemski razdolžitvi podjetij, sanaciji bank. Po njegovih besedah je delodajalska stran predlagala, da se vse to pospeši, in dobila obljubo, da bo to narejeno. Kot je še povedal Hribar Milič, jim je vlada predstavila tudi proračun za prihodnje leto. Današnje srečanje je označil za prvi korak. "Dogovorili smo se, da bomo pravo ekonomsko politiko v dialogu pripravljali skupaj," je sklenil.

Da so se danes dotaknili predvsem splošnih tem, je potrdil tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. "Tisto, kar je za nas pomembno, je neka splošna ugotovitev, da stroški dela, ki padajo v Sloveniji, niso glavni problem tega trenutka," je izpostavil.

Sindikalni predlog za izhod iz krize
Osem sindikalnih central se v dokumentu Nova pogodba med delom in kapitalom za izhod iz krize, katerega cilj je prehod od varčevanja k trajnostnemu razvoju in blaginji, zavzema za uvedbo davčnih blagajn, kadrovsko okrepitev davčnega nadzora in uvedbo skupnih javnih naročil za ves sektor država.

Poleg tega si med drugim želijo tudi uvedbe davka na finančne transakcije, zvišanja stopnje davka na dohodek pravnih oseb na 20 odstotkov, znižanja števila občin in oblikovanja pokrajin ter olajšanja in pospešitve črpanja evropskih sredstev.

Delodajalski predlog
Šest delodajalskih organizacij medtem v dokumentu Kisik za gospodarstvo predlaga ukrepe za davčno razbremenitev ter za zagon razvoja in konkurenčnosti, pa tudi izvedbo sanacije bančnega sistema.

Želijo si učinkovitejšega in racionalnejšega upravljanja z javnim sektorjem, pozivajo k uvedbi socialne kapice, sprejetju novih reform trga dela in pokojninskega sistema, uvedbi malega dela za vse ter k odpravi birokratskih ovir in občutnem skrajšanju postopkov izdajanja soglasij pri naložbah.

Sindikalna stran je presodila, da bi imeli nekateri predlogi gospodarstva katastrofalne posledice in bi krizo še poglobili. A tudi v delodajalskih organizacijah je bilo slišati, da predlogi sindikatov niso ne vzdržni ne odgovorni in da pomenijo podporo stari, dokazano napačni ekonomski politiki.

Sindikati in delodajalci so bili enotni v kritiki vlade, ker se ta doslej ni odzvala ne na en ne na drugi dokument. Predstavniki šestih sindikalnih central, ki na sestanek niso bili povabljeni, so ob tem Bratuškovo obtožili še, da jih želi spreti med seboj.