"Vse aktivnosti na ulici, pred vlado, ob vladi, za ulico, so bile po naši oceni izjemno uspešne. Malo nas je skrbelo, koliko ljudi se bo upalo v takšnih časih, kot so danes, prinesti glavo in obraz brez maske pred kamero in policijo. Ponosen sem na javne uslužbence, ki so se pripravljeni postaviti in boriti za svoja delovna mesta in ekonomsko socialni položaj," je na tiskovni konferenci po končanih stavkovnih shodih povedal Janez Posedi, vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja.

Posedi je tudi ocenil, da so bile napovedi o 100.000 stavkajočih pravilne in da pričakujejo, da je to zadostno sporočilo vladi, da se je treba usesti in začeti dogovarjati glede družbenega standarda, ki ga potrebujejo tako slovenski državljani kot tudi tisti, ki v Sloveniji delajo in nimajo državljanstva.

Štrukelj: Ljudje sporočajo svoja stališča
"Od prvega sindikalnega shoda 17. novembra se je skozi protestni val državljanom in državljankam razpustil elementarni strah. Zdaj so pripravljeni sporočati svoja stališča in to je po moje prvi pozitivni nastavek za spremembe, ki so pred nami. Ljudje zdaj želijo povedati, kaj si mislijo o našem skupnem življenju in o oblasti, ki po definiciji skupno življenje organizira," je na tiskovni konferenci, kjer so stavkovne dejavnosti predstavili tudi posamezni sindikati, povedal glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj.

Ob tem se je pohvalil, da se je od vseh zaposlenih v izobraževanju, znanosti in kulturi skoraj 80 odstotkov udeležilo stavke, kar je najvišji delež stavkajočih v neki dejavnosti.

Najmanj solidarnosti v zdravstvu
Predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonko Vukadinović je povedal, da med stavko ni bilo zapletov in pritožb. Sindikat pa je prejel dopis ministra za zdravje Tomaža Gantarja, s katerim je zahteval izvedbo posameznih del.

"Radi bi sporočili ministru, ki je dajal navodila, kakšne naj bodo aktivnosti v času stavke, da če bi zagotovil takšen proces dela skozi vse leto, ne bi bilo nobenih čakalnih vrst in naj se nad svojim delom zamisli," je bil v odzivu oster Vukadinović

Stavke se je po ocenah sindikata delavcev v zdravstveni negi (SDZNS) lahko udeležilo manj kot 10 odstotkov medicinskih sester, čeprav jih zakonski minimumi zavezujejo le k izvedbi urgentnega programa.

"Niti menedžment posameznih javnih zavodov niti nosilci zdravstvene dejavnosti niso bili pripravljeni solidarnostno participirati, da bi lahko medicinske sestre uveljavljale svojo ustavno pravico. Nenadoma so neurgentni programi postali urgentni in zavezovali medicinske sestre, da ostanejo v delovnem procesu," je povedala predsednica SDZNS Jelka Mlakar.

Po njenih besedah sta bili svetli izjemi bolnišnici na Jesenicah in Golniku, kjer so organizirali tudi varstvo otrok. UKC Maribor pa je že pred stavko sporočil sindikatu, da bo izvedel ves načrtovan program. Podobno je bilo v primeru UKC Ljubljana.

Protestni shodi so potekali v 14 mestih
Protestni shodi so potekali v 14 večjih slovenskih mestih. Največ protestnikov se je zbralo v Ljubljani, po ocenah sindikatov okoli 10.000, v preostalih slovenskih mestih pa 13.700 protestnikov. Vrtci in šole so večinoma zaprti.

Stavka zaradi znižanje mase sredstev za plače
Glavni razlog za stavko je predvideno znižanje mase sredstev za plače v javnem sektorju, kar bi imelo za posledico tudi odpuščanje zaposlenih. Vodja vladne pogajalske skupine, minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, je brez mandata za pogajanja o masi za plače javnih uslužbencev.

Minister Pličanič je presegel samega sebe, ko je dejal, da se vlada o masi plač ne bo pogajala, je ocenil glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj.

Kot je dejal, je mislil, da vlada pričakuje, da se bodo sindikati strinjali z maso plač, zdaj bi pa "morali temu celo ploskati". Štrukelj je pri tem mislil na Pličaničevo izjavo, da naj bodo sindikati veseli, da ni še hujše, je dejal. "Ko bo danes odstopil, bomo tega ministra hitro pozabili, si malo oddahnili in šli naprej," je dejal Štrukelj.

Izjava predsednika sindikata Fidesa Konrada Kuštrina, da se ne sme zlorabljati instituta stavke, ki je le skrajno orožje, je skrajno licemerna, je dejal Štrukelj. Spomnil je na 17-dnevno stavko zdravnikov, ki so zahtevali višje plače, ne zgolj obrambe doseženih pravic. Vodstvo Fidesa se torej strinja z nižanjem mase plač za javne uslužbence, sklepajo v Svizu.

Le malo otrok v vrtcih
Po podatkih Sviza je le malo staršev svoje otroke pripeljalo v vrtce na dan stavke. V vrtcu Velenje jih je od 1320 otrok prišlo šest, v vrtcu Sežana jih je od 1000 otrok prišlo pet. Skupna udeležba otrok ne bo presegla tiste iz aprilske stavke, ko je prišlo v vrtec dva odstotka vpisanih otrok, je napovedal Štrukelj.

Vseh zaposlenih v kulturi, izobraževanju in znanosti je 40.471 ljudi, sporoča Sviz. Od tega jih 32.486 stavka, 8.641 pa ne. Vendar med njimi vsi ne nasprotujejo stavki. Nekateri so na dopustih, je dejal Štrukelj. Vseh otrok v zavodih je danes po zadnjih podatkih Sviza 1.996.

Zavedamo se, da smo v času politične krize, je dejal Štrukelj, ki ni želel napovedati reševanja vladne krize. Izpostavil pa je sprejeti proračun, ki predvideva izrazito manjšanje mase plač. Vlada je potisnila ključen problem v roke direktorjev zavodov, ki sami niso krivi, je dejal Štrukelj in poudaril problematičnost reševanja položaja na ravni posameznih zavodov.

Štrukelj sicer ni želel komentirati dnevnopolitičnega dogajanja, a je dodal, da najbrž ni naključje, da je Gregor Virant za ultimat določil ravno 23. januar. Ni mogel spregledati, da je bila za današnji dan napovedana splošna stavka javnega sektorja, je dejal Štrukelj.

Protest pred ljubljanskim kliničnim centrom in prazne učilnice v šolah Foto: Bobo