Večina študentov se strinja s tem, da se upošteva invalidska in pokojninska doba, ker omogoča lažji prehod v prvo zaposlitev, pravi predsednik ŠOS-a Mitja Urbanc. Navaja, da je povprečni zaslužek študenta in dijaka pod 2.000 evrov letno, kar dokazuje, da študentsko delo ni zato, da nekdo nadomešča redno zaposlitev.

"Po našem predlogu bi bil strošek delodajalca za 100 evrov bruto zaslužka študenta 120,88 evra, študent pa bi dobil izplačanih 84,5 evra. 15,50 odstotka od študentovih 100 evrov bruto gre v pokojninsko in invalidsko blagajno; delodajalec plača strošek študentskega dela 20,88 odstotka – kamor so všteti prispevki za primer poškodbe na delu, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, posredovanje oziroma dovoljenje za delo, koncesijska dajatev, ki se deli za ŠOS, štipendije in evidenco študentskega dela," je praktični vidik predlaganih sprememb predstavil Urbanc.
3,8 evra neto na uro je minimum
Minimalna urna postavka 4,5 bruto oziroma 3,8 evra neto je po njegovih besedah postavljena na povprečje sedanje urne postavke študentskega dela oziroma je nekoliko višja. "Menimo, da si vsak delavec, tudi študent, zasluži pošteno plačilo. Študentje ne smemo biti izkoriščeni kot poceni delovna sila," poudarja Urbanc, ki verjame, da bodo nekateri delodajalci imeli težave s tem, tisti, ki pa že zdaj pošteno plačujejo študente in dijake, bodo minimalno urno postavko sprejeli.

Delodajalci bi študentom prvega letnika delo prepovedali
Ko je pred kratkim na skupščini GZS-ja ministrica Anja Kopač Mrak delodajalcem predstavila stališča, je bilo iz njihovih vrst slišati pogojnik, da bi študentom dovolili delati šele po uspešno prestanem prvem letniku študija.
Brucem štipendije po 560 evrov!
"Podpiramo takšen predlog, če se uvede zadostna štipendija za vse študente prvih letnikov 560 evrov, saj toliko po podatkih SURS-a znaša povprečni strošek posameznika v Ljubljani. Ni nobenega študenta, ki bi si želel delati. Če bi imeli učinkovit štipendijski sistem, bi se lahko posvečali zgolj študiju, ne bi imeli težav z anomalijami začasnega študentskega in dijaškega dela," je še dodal Urbanc.
Študentje želijo omejiti delodajalce
Študentje si želijo tudi, da bi se delodajalce omejilo pri angažiranju študentov glede na število ur, ki jih opravijo zaposleni, denimo v podjetjih z od 11 do 50 zaposlenimi bi vsaj 50 odstotkov ur morali opraviti redno zaposleni; v podjetju z od 51 do 100 zaposlenimi bi vsaj 35 odstotkov ur morali opraviti redno zaposleni, v podjetjih s 500 in več zaposlenimi pa bi bil minimum opravljenih ur redno zaposlenih pri 15 odstotkih. Pri tem predlogu si niso enotni z ministrstvom za delo, ki sicer večino njihovih predlogov sprejema in jih je v petek predstavilo na svoji spletni strani.
Izkušnje v javni listini z diplomo
Skupnega jezika z ministrstvom še niso našli glede načina za učinkovito dokumentiranje delovnih izkušenj in kompetenc. Te se že zdaj vpisujejo v beležnice, a niso sistematične in jih delodajalci ne upoštevajo. Po njihovem predlogu naj bi jih nadomestile javnoveljavne listine, ki bi jih denimo študentje prejeli ob diplomi.
Krepitev nadzora
Študentje zagovarjajo krepitev nadzora nad študentskim delom, ki bi vključeval denarne kazni in celo prepoved dela tako delojemalcev kot delodajalcev; vrnjena napotnica za delo naj bi bila podlaga za izvršbo. "Če delodajalec naroči napotnico, mora napisati tudi okvirno število ur; naročeno napotnico je delodajalec dolžan povrniti," pravi Urbanc.

Javna razprava januarja, marca zakon
ŠOS bo organiziral niz javnih tribun, da bi pridobili čim širša mnenja; želijo si, da bi na začetku novega leta potekala javna razprava, marca pa bi lahko v DZ-ju tudi sprejeli predlagane spremembe, ki si jih študentje želijo predvsem z vidika socialne varnosti in lažjega prehoda iz izobraževanja na trg dela.