Skupaj z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je ministrstvo svojo obljubo do študentov izpolnilo, je dejal minister Ivan Svetlik. Foto: MMC RTV SLO
Skupaj z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je ministrstvo svojo obljubo do študentov izpolnilo, je dejal minister Ivan Svetlik. Foto: MMC RTV SLO

S to ponudbo v zakonu najšibkejšim dajemo možnost do študija. Če pa vključiš še možnost zaslužka do 6.000 evrov na letni ravni iz malega dela, mislim, da je poskrbljeno za vse.

Damjana Košir, direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje

za pridobitev štipendije in omogoča združevanje različnih štipendij, vendar le za dodiplomski študij.
Predlog zakona o štipendiranju, ki vstopa v javno razpravo, naj bi združil vse oblike štipendiranja pod eno zakonsko streho. V nasprotju s trenutnim stanjem naj bi omogočil seštevanje različnih oblik štipendij za posameznika, vendar le do 400 evrov mesečno, nad to številko se bo državna štipendija zmanjševala ali mirovala, je na današnji tiskovni konferenci pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. V šolskem letu 2009/10 so za to namenili 107 milijonov evrov. Ni še točno znano, koliko denarja bo potrebno za uveljavitev sprememb zakona, predvidena številka pa se je dvignila na 140 milijonov evrov, je dejal minister.
Do zdaj je namreč posameznik prejemal le eno vrsto izmed številnih različnih štipendij: državne, Zoisove, kadrovske, štipendije za deficitarnost, za Slovence v zamejstvu in po svetu. Štipendije prejemajo tudi otroci padlih v vojni za Slovenijo, obstajajo pa tudi namenske štipendije in tiste, ki temeljijo na medržavnih sporazumih. Spremembe bodo predvidoma začele veljati naslednje šolsko leto.

Zgolj za dodiplomski študij
Štipendije bodo po novem na voljo le študentom višješolskih in visokošolskih programov prve in druge bolonjske stopnje. Podiplomci bodo ostali brez štipendij, ki jih bo nadomestilo financiranje ministrstva za visoko šolstvo za namene spodbujanja začetnega znanstvenoraziskovalnega dela. Štipendiranje se bo lahko podaljšalo v primeru enkratnega ponavljanja letnika zaradi starševstva ali bolezni, pa tudi eno leto absolventskega statusa, pod pogojem, da študent do poteka podaljšanega statusa študenta diplomira.

Širši cenzus za državne štipendije ...
Po besedah direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje Damjane Košir se bistveno povečuje cenzus prejemnikov državnih štipendij. Po veljavni ureditvi poleg nekaterih drugih pogojev prejemnikovi dohodki ne smejo presegati 65 odstotkov minimalne plače - ta se bo v novem zakonu zamenjala s 64 odstotki neto povprečne plače. Viša se tudi znesek državne štipendije: socialno najbolj ogroženi trenutno prejemajo 213 evrov, po novem pa bodo dobili 320 evrov z možnostjo dodatka za prevoz.

... a težje do Zoisovih
Po obstoječi ureditvi mora biti prejemnikova povprečna ocena za pridobitev Zoisove štipendije v osnovni šoli 4,5, v srednji 4,1, za študenta 8,5, primernost pa se lahko dokaže tudi s posebnimi dosežki. Po novem bo moral prejemnik izpolnjevati oba pogoja, podrobnosti pa bo ministrstvo določilo v pravilnikih. Znana pa je že fiksna višina 100 evrov za dijake in študente doma, 200 evrov na mesec pa za šolajoče se v tujini.

Država bo sofinancirala kadrovske štipendije podjetij do višine 50 odstotkov štipendije in 70 odstotkov za deficitarne poklice. Kjer bo država ocenila poseben interes, bo prek posebnih razpisov podeljevala deficitarne štipendije do višine 120 evrov mesečno.

S ŠOS-om (skoraj) usklajeni
Minister je še pojasnil, da so se glede zakona s Študentsko organizacijo Slovenije na delovnih skupinah uskladili pri skoraj vseh vprašanjih. Zapletlo se je le pri višini posameznih štipendij in dodatkov, kar so vprašanja interesne narave, meni Svetik. "Slišali smo tudi vsote cene študentskega življena v Ljubljani, ki presegajo minimalno plačo." Dodal je še, da del odgovornosti za položaj dijaka in študenta še vedno nosijo starši in družine, med drugim zaradi davčne olajšave pri dohodnini na ta račun.

S to ponudbo v zakonu najšibkejšim dajemo možnost do študija. Če pa vključiš še možnost zaslužka do 6.000 evrov na letni ravni iz malega dela, mislim, da je poskrbljeno za vse.

Damjana Košir, direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje