Vaša ocena: 
Ocena 4,2 od 19 glasov
Ocenite to novico!
| Upam, da bomo dosegli dogovor. Ni pa nujno, da ga bomo. | ||
| Borut Pahor | ||
| Država skuša reagirati tako, da bo študent za malo delo primerno nagrajen in zavarovan s strani države; študente pa bomo stimulirali tudi s štipendijami. /.../ Mi si želimo stvari urediti tako, da bodo dolgoročno vzdržne s socialnega in funkcionalnega vidika ter z vidika pravic, obveznosti študentov in države. | ||
| Borut Pahor | ||
Predstavniki študentov so pri vladi ponovno poskušali doseči spremembe napovedanega zakona o malem delu. Dogovorili so se, da še ta teden pripravijo svoje amandmaje oz. pripombe.
Zakon o malem delu, ki je v vladni proceduri, močno razburja študente. Njihovim predstavnikom je uspelo doseči sestanek pri predsedniku vlade Borutu Pahorju, ki jim je obljubil, da bodo skupaj pregledali določila, ki najbolj motijo študentske organizacije.
Šoba: Za študentsko delo bi moral poskrbeti poseben zakon
Premier je po srečanju dejal, da so se dogovorili, da bodo študenti do petka pripravili amandmaje k predlogu zakona, a tega, kot kaže, ne gre pričakovati. Predsednica Študentske organizacije Slovenije Katja Šoba je namreč novinarjem povedala, da v dveh dneh takih amandmajev ne morejo sestaviti, zato bodo vladi posredovali le listo svojih pripomb.
Sicer pa se študenti z zakonom, ki ureja področje malega dela tako študentov kot tudi upokojencev in brezposelnih, ne strinjajo že z njegovim izhodiščem in zahtevajo, da ministrstvo za delo študentsko delo uredi v posebnem zakonu. V to pa minister Ivan Svetlik ne želi privoliti, saj pravi, da ne morejo privilegirati študentov, ampak hočejo celotno področje malega dela urediti enotno, da bo participacija na tem področju za vse skupine državljanov, ki niso v rednem delovnem razmerju, enaka.
Pahor: Nov sestanek naslednji teden - ni nujno, da se bodo dogovorili
Kljub očitni neenotnosti se prihodnji teden, najverjetneje v ponedeljek, obeta nov sestanek skupin pod vodstvom ministra za delo in predsednice študentske vlade. Glede na to, da bo tudi po tem srečanju gotovo ostalo odprtih več vprašanj, se bo z vpletenimi, kot je obljubil, pozneje sestal še predsednik vlade. "Upam, da bomo dosegli dogovor. Ni pa nujno, da ga bomo," je opisal svoja pričakovanja. Prav po teh srečanjih bo po besedah Katje Šoba znano, ali bodo študenti in dijaki pripravili protest na ulicah.
In zakaj vlada vztraja pri osnutku predloga zakona o malem delu? Ministrski predsednik pravi, da si želijo to področje urediti v dobro študentov - tako, da bodo čim prej in čim bolj kakovostno doštudirali, se zaposlili, ustvarili družine in zaživeli človeka vredno življenje. Prepričan je, da dandanes študirajo predolgo in da k temu prispeva tudi zdajšnja ureditev študentskega dela, v katero jih po njegovem silijo socialni problemi. "Država skuša reagirati tako, da bo študent za malo delo primerno nagrajen in zavarovan s strani države; študente pa bomo stimulirali tudi s štipendijami. /.../ Mi si želimo stvari urediti tako, da bodo dolgoročno vzdržne s socialnega in funkcionalnega vidika ter z vidika pravic, obveznosti študentov in države," je opozoril.
"Vsako delo šteje"
Podobno je bilo po srečanju tudi Svetlikovo sporočilo. Spomnil je, da se vlada ves čas drži načela "Vsako delo šteje"; da osnutek predloga zakona o malem delu uvaja plačevanje prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno in na ta način prinaša pomembne socialne pravice.
Pozitivno se mu zdi tudi, da osnutek predvideva formalno priznanje vseh delovnih izkušenj, kar je, kot je poudaril, pomembno pri iskanju prve zaposlitve. Določa še, da urna postavka za malo delo ne more biti manjša od tiste, ki jo prejema državljan z minimalno plačo, ter zagotavlja, da bo opravljeno delo zagotovo plačano, je navedel.
Svetlik: Po novem štipendije višje
Minister je spregovoril tudi o prihajajočem zakonu, ki ureja vprašanje štipendij. Ta dviguje cenzus, tako da bo do državne štipendije upravičenih več študentov. Poleg tega bodo štipendije po novem večje in bodo znašale med 70 in 190 evri - brez dodatka na uspeh, deficitarnost, oddaljenost od kraja študija.
Predsednice ŠOS-a pa minister s tem ni prepričal. Skrbi jo predvsem, da pri oblikovanju osnutka zakona o malem delu ni bilo narejenih dovolj analiz in da bo mnogim zaradi omejenega študentskega dela študij onemogočen. Prav zato je pozvala, da naj se s sprejemanjem zakona ne hiti. "Potrebnega je več časa za pogovor," je poudarila in dodala, da mesec ali dva več za pogovor o položaju ne bi smela pomeniti nobene škode. Tako bi preprečili, da se zgodi napaka, ki ima lahko dolgoročne negativne posledice na cele generacije študentov, je sklenila.
Pomisleke imajo tudi delodajalci in sindikati
Povejmo še, da bo predlog zakona o malem delu v četrtek obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet. Čeprav dialog med socialnimi partnerji na to temo poteka, Svetlik priznava, da imajo pomisleke tudi sindikati in delodajalci.
Če si študent, študiraj. Potrudi se, da doštudiraš v roku. Dejstvo je, da če nisi sposoben študirat, ni to nobena sramota, boš pa ob delu študiral. Od študentskega delam imajo korist samo študentski servisi, ki pol nagovarjajo "ovce", da težijo po ulicah. Se pa ne zavedamo tega, da delamo preko študenta do 30. leta, medtem diplomanti ne dobijo službe, ker je študent cenejši, ko diplomiraš torej se pridružiš tem iskalcem zaposlitve, od študentskega dela ne gre nič v pokojninsko blagajno, al pa zelo malo, torej so tudi pokojnine vključene v ta začarani kolaps. In nekega dne ko se bo treba upokojit, si ne-bo nihče tega mogel privoščiti, že tako bo težko.
To nepopularno potezo bo nekdo moral naredit, prej al slej. Ukinit je potrebno študentsko delo v tej obliki in pika ker si sami pljuvamo v lonec.
In da ne bo pomote, sem tudi jaz delal, predvsem zaradi zahtev delodajalca preko študenta in opazu vso svinjarijo, ki se dogaja zadaj.
Še več, država sama krši svoje zakone. (Državno podjetje Steklarska nova npr. se je z Davčno upravo (brez vednosti delavcev) dogovorila o zamiku plačil prispevkov. Danes zahtevajo prispevke od delavcev, čeprav so jih ti že plačali. Resnično, tole je en podn od države.)
Študente bodo stimulirali s štipendijami, pravi premier. V resnici bo to izgledalo tako, da bodo morali študentje najprej izboriti hudo bitko z (državnim) birokratskim aparatom, na koncu bodo pa deležni štipendije v višini 70 (!!!) evrov na mesec. Ti ljudje sploh nimajo več stika z realnostjo, ne spoštujejo ljudi, ki jim vladajo in se gredo zgolj še politične igrice s svojimi kolegi iz opozicije.
Jaz sem za to, da se šudentsko delo omeji, tako, da bodo imeli čas študirati. Marsikdo ve, da je problem študirati, ko se navadiš na stalen mesečni dohodek. In ko bodo prišli v malce kasnejša leta, jim bo žal, da nimajo več delovne dobe, kajti če začneš delati redno s 35 leti, bo hudo.
- spoštovana gospodična Šoba je v včerjašnji oddaji omizje izjavila največjo neumnost, ki kaže, da v glavi nima nič: " ... jaz kot študentka že itak plačujem za zdravstveno zavarovanje ..." no potem jo je Svetlik popravil in ji rekel, da zanjo plačujemo davkolačevalvi. Njeni starši nič več kot npr. jaz in ti ... Za njene starše je vseeno koliko otrok imajo 1 ali pa 10. Ampak tega Šobica ne razume, ker nima nobene logike, ampak je vsega kar reče napiflana
- študenti, ki želijo študirati naj študirajo in naj jih država za uspeh pri študiju ustrezno nagradi v obliki štipendije, subvencionirane prehrane, študentskimi domovi, itd ... za posladek, pa naj si zaslužijo preko malega dela - predvideni obseg je povsem zadosten
- študenti, ki ne študirajo in izkoriščajo sistem ter odžirajo delovna mesta ostalim dela željnim državljanom, ki si tudi zaradi njih ne morejo ustvariti eksistence (ne dobijo dela, ni so zaposleni za nedoločen čas, ne dobijo kredita, ne morejo rešiti stanovanjskega problema, ne morejo imeti otrok, ...) pa ... RAUS !!!!
- večji poudarek naj se da osebnim talentom posameznikom že v zgodnjem razvoji otroka, in ne da se gleda samo na te ljube ocene in na katero gimnazijo se bo otrok vpisal, pa kasneje na katero fakulteto ... in se otrokom pri tem zavestno zatira naravne potenciale, s katerimi bi lahko bistveno več prispevali razvoju družbe, kot pa da imamo en kup diplomirancev, ki čistijo pisarne in sedijo na blagajnah trgovskih centrov. Tukaj je seveda odgovornost da se to ne bi dogajalo, tako na starših kot na sistemu, ki mora začeti pri razvoju osebnih talentov posameznika in ne vnaprej programiranih nezainteresiranih akademikov na napačnih mestih.
- in ko toliko govorimo o družbi znanja - bolj bi se moralo govoriti o družbi inovacij. Najprej je potrebno imeti idejo, kaj bomo novega naredili ali starega izboljšali, šele potem potrebujemo znanje da bomo to tudi realizirali. Ampak, kako naj nekdo, ki ga je sistem skupaj s starši oropal naravnega talenta in ga potisnil na fakulteto "xy" doseže ta nivo? Ne more ga .... več !!! Pri 25 letih inovativnega in ustvarjalnega duha enostavno ni več v človeku. Je samo še gospod ali gospa dr., mag. univ., sci, itd ... Ravno iz tega razloga smo zgolj podizvajalci nemškim, japosnkim, francoskim italijanskim itd ... podjetjem ... ker imamo znanje ... izumljajo pa oni.
- dragi študenti - tisti pravi, in ne bleferji - ko se borite proti zakonu se zavedajte, da vam bo ravno naslednja generacija, ki bo prišla za vami, ko boste vi iskali delo onemogočala redno zaposlitev
- ne pustite se voditi od gospe Šobe - ker je tudi ona že zdavnaj oropana svojih naravnih talentov - vse česar še je sposobna je to, da se pač nečesa napifla
Čaw !!!
čeprav greste v neko podjetje delat samo za 14 dni, mu z malomarnostjo (ker pač delate samo za keš), lahko naredite večletno škodo.
če je študentsko delo problem, ker smo študenti nelojalna konkurenca navadnim delavcem, kakšna konkurenca so pa potem tisti, ki samo zaradi svoje etične pripadnosti dobivajo že ob rojstvu socialno podporo in jim ni potrebno niti migniti s prstom celo življenje??? HALO?!?!
Je bilo pravkar povedano v Odmevih, kako naročiš študijo za 18.000 €, ki je pa vredna od 5.000 do 10.000€. Lahko je razmetavati s tujim denarjem, če za žur in pijanke, ki sledijo v teh mesecih ostane.
Ravno ta kriza bi ti morala pokazati, kako sprevržen je kapitalizem. V tem sistemu ima človeštvo prostor samo kot tržno blago, kateremu cena se vsak dan zmanjšuje. In to je žalostno.
Napisal si: "A ni zanimivo kako se številke ujemajo? Namerno?"
Sprašuješ, ali se številke, ki si si jih sam zmislil (izračunal), namerno ujemajo!? Če eno od številk v računu sam izračunaš, se bodo ostale ujemale ne glede na to kakšne bodo...
Ne razumeš smisla retoričnega vprašanja. 32 ur sem izračunal in si ne izmislil. Matematika je zelo eksatna znanost. In ne mi govorit, da kruti kapitalistični podjetnik ne bo poskusil izstisniti najmanjšo urno postavko, ko pa so vse institucije po zakonu in po praksi na strani neoliberalne politike. Na škodo navadnega človeka.
Torej vendarle priznavaš, da si si 32 ur enostavno izmislil, zato da račun izide. Pred tem pa si spraševal, če je to slučaj, da se številke tako lepo izidejo.
Ne vem, zakaj je toliko rompompoma zaradi študentskega dela.
Če želi človek delat ob študiju se lahko zaposli in dela faks izredno. Večina študentskega dela je tako ali tako na ravni maturanta (kar se tiče zahtev). Edina prednost, ki je - je njena fleksibilnost. S tem, da imajo delodajalci velikokrat "študente" zaposlene tako, da imajo 40 ur dela na teden - brez dopusta, brez malice, brez prispevkov. Za to populacijo je po mojem mnenju zaposlitev veliko boljša opcija. Menim, da malo delo ne bo nadomestilo študentskega dela, bo pa zato več zaposlitev za mlade ljudi - študente, izredne, pavzerje, diplomante. Te anomalije študentskega dela se najbolj oklepajo študentski funkcionarji, ki jih nisem nikoli volil, pil pa sem predvolilno kuhano vino, ki je ključno pri 20% udeležbi na volitvah. Novinarji naj prosim, nehajo govoriti o študentih, ko govorijo o ŠOSu, ŠOUih itd. Iz 15 mio letno, kolikor so jih imeli so uspeli pocuzati vse. Vsaka subvencionirana stvar je bila cenejša za študenta, a glej ga zlomka, dostopna po istih cenah kot pri drugih izvajalcih, ki so dajali popuste za študente. Njihova ponudba je bila verjetno samo dober način kako preliti denar iz študentskega dela v osebne dohodke funkcionarjev in kolegov, ki so izvajali npr. tečaje ličenja in podobno za drage peneze.
Če pa pogledamo še iz drugega vidika - ko sem študiral v tujini nisem mogel verjeti - šel sem na podiplomca - sami mladiči okoli mene. V tujini mladi naredijo faks pri 22, 23 letih in grejo delati. Pri 30 so že lahko middle management. Pri nas po diplomi ne dobiš službe, ker si nekonkurenčen - tudi zaradi študentskega dela, ki je neprimerno cenejši za začetniška dela.
Če je problem zaradi denarja - imamo kar nekaj socialnih štipendij, študentskih domov, bonov, in drugih ugodnosti, ki lajšajo preživetje. Ampak, če greš študirati zato, da boš imel boljšo službo z večjo plačo in bogatejše življenje - če si sposodiš 1000 ali 2000 € letno tudi ni največja groza.
Skratka ne kupim funkcionarskih ropotanj in si želim, da bi študentje tudi imeli malo daljšeročno perspektivo in krajši ter tako cenejši študij.
Ne moremo vas privilegirati
Komentar:
Zato bomo vas bomo z ostalimi degradirali
oglej si 4 stavek 4. člena.
32 ur pa za to, ker z 3,5 euri na uro doseže delavec(brezposelni- kako ironično, upokojenec- kakoironično) tedenski dovoljeni znesek 112 uer bruto.
Če ga morate pa žurat, pa si vsaki mesec nove obleke kupovat, po možnosti še zavojčke cigaret in vzdrževati svoje avtomobile, pa gobcati po telefonu po več ur ... ja potem se vrjetno ne čudim, da vam nanese 1000 € na mesec.
Golazen. Raje študirajte. Še čisto za vsakega študenta, za katerega vem, da je delal med študijem, le-ta ni končal študija ali pa ga je z 2 ali več letno zamudo.
Jaz ti lahko povem, kaj mene še moti, pa verjamem, da to isto moti tudi državo.
Primer:
Jaz bi se rad za polovični delovnik (20 ur na teden) zaposlil pri nekem delodajalcu. Če se jaz pri delodajalcu dejansko zaposlim in se dogovorim za plačilo 400 evrov neto na mesec, to delodajalca stane 636 evrov.
Delodajalec pa mi predlaga, da naj raje delam prek študentske napotnice. V tem primeru mi je pripravljen plačati več in sicer 500 evrov.
Ker takšno plačilo prek študentske napotnice njega stane 590 EUR, sva oba zainteresirana, da se namesto za redno zaposlitev odločiva za delo prek študentskega servisa.
So to študentski servisi? Ukinite jih! Naj napotnice izdaja Zavod za zaposlovanje. Tam naj se zbirajo tudi vse % zaslužka, ki naj se potem namenijo za štipendije. Študentov absolutno NE zanima, kdo jim bo izplačal težko prislužen denar. ŠOUi pa so tako ali tako že podjetja, ki zapravljajo desettisoče evrov samo za naročilo analiz - to je preseravanje. To se ne bo zgodili, ker so ŠOUi prikladna valilnica podmladka trenutne vladajoče stranke.(ŠOUP)
Jih moti vlečenje statusa v nedogled? Naj dela tisti, ki je sposoben zraven študirati. Če študent uspešno ne zaključi letnika v enem študijskem letu naj izgubi pravico do študentskega dela. Postavljen bo pred resno odločitev. Ali študirati ali delati? Druge poti ne bo. Kar je tudi pravilno!
Jih moti zloraba napotnic? Kot sem že napisal v komentarju zgoraj nekje. Naj se uvede inšpekcija. Je res težko obiskati 10 delodajalcev na dan in pogledat, če se študent, ki naj bi tam delal, res nahaja v podjetju? Verjetno ne, ampak korupcija inšpektorjev je eden glavnih problemov te države. Če imaš veze in denar, zamižijo na eno oko(tudi na oba, če je treba). Ukrepi? Ob kršitvah delodajalec izgubi možnost zaposlovanja kadra prek napotnic; študentu, ki je napotnico "posodil" se izda prepoved izdajanja napotnic na njegovo ime; osebo, ki dela z tujo napotnico se oglibi(naj vrne denar, ki ga je nelegitimno zaslužil). Naj poskusno eno leto izvajajo poostren nadzor in v tem času obiščejo vsakega delodajalca, pa da vidimo koliko se bo spustil % "študentov", ki delajo po 40ur na teden.
Jih slučajno motijo to, da za študentsko delo niso plačani prispevki? Še enkrat-ukinite študentske servise. Njihovi % se prenesejo v naslove prispevkov za pokojnino in za zdravstveno varstvo(ker je še ena od bedarij tega zakona, saj je večina študentov že zavarovana prek staršev).
Kaj jih še moti? Naj prosim jasno in glasno povedo kaj. Za vse probleme in težave se lahko poiščejo razumne rešitve. Neko posploševanje na vse študente ne pelje nikamor. Na koncu pa bodo spet nastradali tisti, ki imajo že tako najmanj. Upam, da se gospod Svetlik zaveda, da v te državi študirajo tudi hčere in sinovi brezposelnih, ki jim žal starši ne morejo finančno pomagati. Pa recimo da bo študent dobil okoli 250€ štipendije, kar je priznam, lepa vsota. Ampak kaj si pa študent v resnici lahko privošči s tem denarjem? Sobico, 1 obrok, prevoz? Potem pa se že počasi konča...
Ne, ni čudno, da se številke ujemajo, če si si jih pa sam zmislil zato, da se ujemajo.
Ali pa samo jaz ne razumem, od kod ti podatka o 3,5 evra na uro in o 32(??) urah na teden.
A ni zanimivo kako se številke ujemajo? Namerno?
1) Ne vem od kje vam ideja, da bi z nekim pooestrenim nadzorom res zmanjšali število kršitev. To bi kvečjemu samo še dodatno izpraznilo proračun - inšpektorji so pač zelo draga storitev. Ali si res želimo še nekaj tisoč več uradnikov? Će bodo posamezniki ali družbe pretirano obdavčeni bodo vedno iskali in tudi našli načine za izogibaje plačevanja dajatev.
2) Fakultete dobijo večino denarja za vpisane študente in število razpisanih mest. Če bi zmanjšali število mest bi študij elitizirali samo za najboljše učence. Druga rešitev so šolnine,..
3) Vrsta zaposlitve je odvisna od ponudbe in povpraševanja. Če zaposleni delodajalcu prinaša veliko dodatne vrednosti je samoumevno, da ga bo le-ta poskušal redno zaposliti in uporabiti vse vzvode, da ne bo šel h konkurenci. Če temu ni tako, redne zaposlitve ne dobi še sedaj,..
Poleg tega sem še vedno za omejitev števila študentov - ali preko šolnin tudi za redni dodiplomski študij ali preko sprejemnih izpitov ali pa preko stimulacije, ki jo je tukaj že nekdo predlagal, namreč štipendij za redne študente.
Ob vsej diskusiji pa me najbolj moti, da skoraj nihče ne opazi glavne prednosti novega koncepta: plačevanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje, torej ne več delo tja v en dan, temveč dejansko prištevanje študentskega dela k delovni dobi.
Verjetno pa nihče, ki dela 8 ur na dan, ne more poleg tega še 8 ur na dan študirati. In redni študij predvideva, da študent faksu nameni 8 ur na dan, kolikor je določeno z bolonjsko reformo. En letnik obsega 120 kreditnih točk, za vsako kreditno točko pa naj bi študent delal 25-30 ur. Profesor mora ob koncu leta celo podpisati, da so študenti bili pri njegovem predmetu ustrezno obremenjeni!
Ker pa večina študentov študij jemlje za postransko dejavnost, stalno poslušamo, kako se od njih preveč zahteva. Posledica pa je tudi, da povprečni študent štiriletni študij zaključi v sedmih letih.
A imamo že preveč drugih PRIVILEGIRANIH?
Bolj kot omejitev delovnih ur tedensko, jih je zmotilo to, da ne bodo več privilegirani.
Primer:
- ena firma išče nekoga za opravljenje nekega dela npr promocije v nakupovalnem centru za konec tedna.
- do sedaj je ta firma lahko iskala samo nekoga iz nabora študentov;
od zdaj naprej se bo na razpis lahko javil kdorkoli (npr. oseba ki med tednom dela, in hoče tako še nekaj dodatno zaslužit)
- ta firma pa bo tako lahko izbirala med večjo bazo ljudi, poleg tega pa študenterija ni vedno zanesljiva, in tudi ne kvalitetna(vsi vemo da ljudje z več življenskimi izkušnjami marsikatero delo lahko bolje opravljajo, kot današnja razvajena mladina)
Mislim da na vsakem faksu z lahkoto delaš več kot 15 ur na teden in kvalitetno študiraš. Kje boš sploh dobil delodajalca ki te bo potreboval 15 ur na teden.
Nekaj je potrebno storiti na tem področju, vendar ne na tak način, ker nekateri se res sami preživljajo z študentskim delom. Če bi inšpekcije delovale bi stvar normalno laufala. Naša država pa je glede tega na sramotno nizkem nivoju. Posojanje napotnic, prikazovanje manjših zneskov, delo načrno...
To sploh niso neke tabu teme in tega se ne skriva, danes se vsak lahko na glas pohvali da dela na črno in nikome ništa.
Prva stvar s katero bi pa morali začeti je ta da bi zmanjšali število študentov! Danes je študent lahko vsak. Nobenih omejitev ni. In to je glavni problem. Do statusa študenta res ni problem priti.
Država bi morala ali zakonsko postaviti omejitve za vpis na fakulteto ali pa enostavno zmanjšati število vpisnih mest. Kako lahko nekdo ki naredi neko trgovsko šolo pristane na faksu? Enostavno, naredi nek maturitetni tečaj kadarkoli se mu zazdi, ker tam itak ni panike nardit, nekateri pa smo morali 4 leta hodit v gimnazijo.
Torej problema se je treba lotit, tam kjer je nastal.
Študentov je preveč!!!!
Se strinjam, da sta glavni težavi pri študentskem delu:
1. Da ljudje brez statusa zlorabljajo sistem napotnic
2. Da študenti študirajo samo zaradi statusa, oz. zaradi ugodnosti, ki jih le-ta prinaša.
Ampak... malo delo v nobenem primeru ni rešitev. Bom šel kar po točkah.
1. Če se do zdaj sistem napotnic masovno zlorablja, zakaj se ne poostri nadzor? Namreč, če se nadzor poostri, tudi delodajalci si bodo manj upali sodelovat v zlorabah sistema. Poleg tega, nikakor ne vidim kje je logika, da če se napotnice študentov zlorabljajo, da se enak sistem uporabi za 5x večje število ljudi! To samo pomeni, da 5x več ljudi bo imelo pravico do napotnice, torej približno 5x več možnosti, da se napotnice zlorabljajo!
Poleg tega, glede na to koliko več ljudi se bo potegovalo za manj služb, logično je da bodo urne postavke na minimumu.
2. Študij zaradi statusa je resen problem. Če je pa to res, zakaj univerze razpišejo cca. 27000 prostih mest, če je samo cca. 17000 maturantov? Zakaj država ne zmanjša števila vpisnih mest, še posebej za (družboslovne in humanistične) študije, pri katerih je jasno, da za tiste ki študirajo ni služb? Zaradi tega ker vsaka vlada je uporabljala ta vzvod da navidezno zmanjša število brezposelnih. Ampak to je zdravljenje simptoma, bolezni bodo ostale, saj študenti še naprej se bodo vpisovali zaradi statusa. Potrebno je krčenje slovenskega visokošolskega prostora in da bi se več denarja namenjalo namesto v kvantiteto študentov in njihove socialne beneficije v kakovost izobrazbe, ki je marsikje na dnu!
3. Malo delo predstavlja grožnja vsem iskalcem zaposlitve. Ja kdo bo redno zaposloval kogarkoli, če lahko ga vzame preko sistema malih del? (Seveda, če ostane nadzor takšen kot je). Ta sistem brezposelnim pri iskanju služb ne zagotavlja nobene varnosti, prav tako zaposlenim ne.
Reforma študentskega dela je definitivno potrebna. Predlog o malem delu v taki obliki pa je zelo škodljiv. Sem odločno proti temu predlogu!
Glede denarja pa je tako, da se vsak znajde po svojih zmožnostih in svojo porabo tudi omeji, če je potrebno. Študentski dom pa je za tiste iz socialno šibkejših družin bil zmeraj na voljo (ne mi rečt, da ni res, ker sem videla na svoje oči).
@miss-theory: študentje delajo, so delali in upam, da bodo delali. Delo je vrednota in prvi stik z realnostjo. Morda bi imela ti raje, da delajo za njih starši in njihovi dedki in babice (penzionisti), oni pa svoj prosti čas zapravljajo za računalniki? Če pa si kakšen študent plačuje svoj avto (verjetno vreden max. 2000 eurov) iz dela preko študenta, pa res ni narobe. Bolj narobe je, da se določeni dijaki, tudi študentje vozijo v šolo z BMW-ji, audiji in ostalimi dragimi štirikolesniki, ki so jih prislužili njihovi starši tako ali drugače, oni pa ne rabijo nič prigrniti za to.
Še enkrat: delo je vrednota! Država naj zagotovi, da bo delal vsak, ki le želi in hoče in je sposoben. Z davčno zakonodajo pa naj delo razbremeni. Če bi bilo redno delo obdavčeno 30 % kot je študentsko, bi podjetja zaposlovala in študente iskala le občasno. Sicer pa je največji iskalec študentskega dela prav javna uprava! Katastrofa, res!
200 e za sobco v kateri živi na mes.
400 e za hrano,mobitel,internet..na mes
100 e za obleko itd. na mesec.
ostane mu torej 200 e prišparanega na mesec,kar je na leto 2400 e oz v 30 letih 72000e,kar ne znese niti za ušivo garsonjero!
torej je stanje poštenega mladega človeka,ki ni imel možnosti za priti po jazb.zakonu do stanov. ali ga podedovat sledeče v sloveniji:
do penzije garat in si ne privoščit nič,niti avta in živet v eni ušivi sobci 30 let da na koncu:
ni niti za eno ušivo garsonjero!
Vsem študentom in dijakom bi moralo biti omogočeno, da bi opravljali čim več prakse - med počitnicami, za neko plačilo, seveda.
Samo, da se zdaj vlada dela, da bi rada delež pri vsem skupaj. Kjer pa politiki veliko večje deleže z lahkoto zagonijo na javnih razpisih itd...
Včasih so rekli, da delo za določen čas ne bo bistveno posegel v ustaljeno obliko zaposlovanja za nedoločen čas. Mladih za določen delovni čas je zdaj več kot 60% zaposlenih. Pa to ni mišljeno mladi do 20 let. Danes smo mladi do 30 let.
Kam mislite, da pelje malo delo?
Najpreprosteje bi bilo npr.: najmanj 3,5 bruto na uro za za vsakega zaposlenega + pripadajoča malca, prevoz za vsakih 8 ur, pa velike inšpekcije z velikimi kaznimi. Kot pri prometu. Kjer bi inšpektor bil dodatno nagrajen glede na uspešnost.
Vse skupaj bi lahko uredili povsem elegantno:
Treba je urediti inšpekcije. Inšpektorja na vsako podjetje, da se uredi delo preko tujih napotnic. Če se ugotovi kršitev, prepovedat podjetju najem študentov, študentu ki je napotnico posodil prepoved dela, tisti osebi ki dela pa denarno kazen.
Če študent ponavlja letnik, se mu odvzame pravico dela prek študentske napotnice.
Enostavno, kaj ne? Ampak ne, treba je zakomplicirat vso stvar. Na koncu bodo spet trpeli tisti, ki imajo že tako najmanj. Tiste mizerne štipendije, si pa lahko nekam...
Pametno. Naj tudi obdavčitev dela ostalih znižajo na raven študentskega.
Predlog Zakona o malem delu je torej škodljivo, nepremišljeno skropucalo, ki se ga ne sme popravljati in spreminjati, ampak takoj umakniti iz javne (in vseh drugih) obravnav, ministru Svetliku pa mora nekdo povedati, da naj, ko naslednjič kopira nemške zakone, vsaj preveri, kaj v njih zares piše in v kakšno okolje so vpeti.
Preden preoblikujete študentsko delo, dajte univerzalne štipendije. Kdor redno izdeluje študij, naj ima štipendijo!
Namesto, da bi dal zapret tiste, ki študente izkoriščajo.
Aja, pol bi šla tud vlada v zapor, je tako ?