Jože Tanko je prepričan, da se Virant spreneveda in zavaja javnost. Foto: MMC RTV SLO
Jože Tanko je prepričan, da se Virant spreneveda in zavaja javnost. Foto: MMC RTV SLO
Gregor Virant, Senko Pličanič
SDS Virantu očita, da je zaradi njega ostala nerešena težava v zakonu o preprečevanju korupcije. Foto: BoBo

Na tribuni Zbora za republiko v Slovenj Gradcu je ekonomist Bernard Brščič izrazil mnenje, da Slovenija ni pravna država in da nikoli ni bila. Član zbora Borut Rončevič pa je menil, da se pravna država pri nas upošteva selektivno. V primeru, ki je zatresel to vlado, se po njegovem pravna država uporablja selektivno. Teolog Ivan Štuhec pa je dejal, da Janez Janša v tem trenutku simbolizira še zadnji steber slovenske osamosvojitve v slovenski politiki. Kot je dejal, ta steber ne sme pasti, ker bo z njim padla osamosvojitvena Slovenija.

Tanko, vodja poslanske skupine SDS-a, je na spletni strani stranke zapisal, da je višja državna tožilka Dragica Kotnik 13. maja lani pisala predsedniku DZ-ja z namenom, da parlament preuči obstoječo protikorupcijsko zakonodajo in ugotovi, da je ta neustavna in neustrezna ter da sprejme takšno, ki bo omogočila preiskovani osebi demokratičen postopek.
Kopija tega dopisa je objavljena na spletni strani SDS-a, prav tako pismo, v katerem je Kotnikova 14. januarja s svojo lansko pobudo seznanila vodjo poslancev SDS-a. Tanko je na petkovi seji kolegija predsednika DZ-ja izpostavil, da je ena izmed takšnih neformalnih pobud prispela že lani od osebe, ki je bila predmet postopkov komisije. Virant mu je na to odgovoril, da takšne pobude niso prejeli, da pa bo še enkrat preveril. Gre pa sicer po njegovem mnenju za dokaj nepomembno zadevo.

Poslanci prikrajšani za tožilkin dopis
Tanko je v svojem zapisu napisal, da se Virant na kolegiju "ni spomnil, da bi prejel kakršen koli dopis katerega koli funkcionarja, ki je bil predmet obravnave na KPK-ju", čeprav ga je v četrtek o morebitnih dopisih funkcionarjev, poslanih njemu osebno, opozoril s posebnim dopisom. "Menim, da gre za sprenevedanje in za zavajanje javnosti in poslancev," je pojasnil Tanko.
Če bi poslanci dobili kopije dopisa višje državne tožilke, bi po Tankovih besedah morda najbrž kdo izmed njih le podrobneje proučil zadevo in morda pripravil popravek zakona. Lahko pa bi Virant za to zaprosil tudi službe DZ-ja, je predlagal Tanko in dodal, da se tako ni zgodilo nič in težava je ostal.

Tožilka vs. KPK
Kotnikova je 13. maja v predlogu za nadzor nad delom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), v povezavi z ugotovitvami v konkretnem primeru s 16. aprila, DZ-ju je med drugim predlagala, da primer preuči in ugotovi, da je KPK v tem primeru prekršil ustavo in zakon.
Poleg tega je še zahtevala, da DZ ugotovi, da je ugotovitev komisije v tem primeru o njenem koruptivnem ravnanju nestrokovna, in razreši predsednika in namestnika komisije. Ugotovitve v omenjenem primeru je KPK predstavil 23. aprila lani. Po mnenju komisije ravnanje Kotnikove, ki je odstopila od pregona policista, ki naj bi prodajal ponarejene vinjete, ustreza definiciji korupcije. Zato je komisija tožilko naznanila policiji.
Dolgoprsti komandir
Februarja 2010 je namreč policija potrdila, da so vrhovno državno tožilstvo obvestili, da naj bi eden izmed delavcev policije prodajal vinjeto, za katero obstaja velika verjetnost, da je bila ponarejena. S preprodajo vinjet se je ukvarjala skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki jo je takrat vodila tožilka Dragica Kotnik.
Preprodajalec naj bi bil nekdanji komandir policijske postaje Bled Milan Karba, ki naj bi ponarejeno vinjeto svojemu kolegu prodal za 80 evrov. Odvetnik Karbe je bil Franci Matoz. V omenjenem primeru je že bila razpisana tudi glavna obravnava na sodišču, nato pa se je Kotnikova decembra 2011 sama znašla v vlogi osumljenke.
Sumili so jo kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter zlorabe osebnih podatkov v aferi Baričevič. Za odvetnika je najela Matoza, pregon zoper osumljenega policista pa opustila. Na vrhovnem državnem tožilstvu so takrat zaradi suma domnevne zlorabe tožilskih pooblastil policisti opravili tudi hišno preiskavo.

Na tribuni Zbora za republiko v Slovenj Gradcu je ekonomist Bernard Brščič izrazil mnenje, da Slovenija ni pravna država in da nikoli ni bila. Član zbora Borut Rončevič pa je menil, da se pravna država pri nas upošteva selektivno. V primeru, ki je zatresel to vlado, se po njegovem pravna država uporablja selektivno. Teolog Ivan Štuhec pa je dejal, da Janez Janša v tem trenutku simbolizira še zadnji steber slovenske osamosvojitve v slovenski politiki. Kot je dejal, ta steber ne sme pasti, ker bo z njim padla osamosvojitvena Slovenija.