Strokovnjak s Fakultete za varnostne vede tako dodaja, da se v teoriji kar nekaj ubežnikov vrne v domovino, saj si z begom ustvarijo veliko stroškov in so pod velikim psihičnim pritiskom, kdaj bodo odkriti.

O begu v tujino pa Dobovšek pravi, da je jasno, da so kriminalci prvi, ki so izrabili odprtost meja v EU-ju za svoje kriminalne dejavnosti ali skrivanje prek meja.

Vprašanje pobeglih osumljencev v tujino je zadnje dni namreč spet postalo aktualno zaradi Hilde Tovšak, ki so jo v petek izpustili iz pripora, ko pa bi se morala tja vrniti, je policisti niso mogli več najti. Iščejo jo tudi z mednarodno tiralico - po poročanju medijev ima Tovšakova počitniško hišo na Hrvaškem, v Keniji pa živi njena sestra, zato so se pojavila ugibanja, da bi lahko zbežala tudi tja.

Izpustitev Hilde Tovšak iz pripora bi lahko preprečili z boljšo koordinacijo tožilcev, je prepričan Dobovšek. Izpustitev po njegovem mnenju ni nujno napaka tožilca, bi pa lahko tožilci razmišljali toliko naprej, da bi "skombinirali" različne postopke proti Tovšakovi in bi ta v priporu ostala zaradi kakšnega drugega postopka.

Časovna omejitev ni točno določena
Če bi tožilci mislili zelo naprej in na vse kombinacije, bi se po njegovem mnenju včasih lahko kakšnim podobnim situacijam izognili. Bi bilo pa potem vprašanje, ali bi bilo vse zakonito, je opozoril.

Javnost je ogorčena tudi zaradi dejstva, da je bila Tovšakova že pravnomočno obsojena v drugih primerih, a kazni še ni začela prestajati. Dobovšek pojasnjuje, da časovna omejitev, v kolikšnem času po pravnomočni obsodbi mora obsojenec začeti prestajati zaporno kazen, ni točno določena.

"Ne moremo nadzirati kar vseh oseb"
Glede na to, da je specializirano državno tožilstvo v drugih primerih predlagalo pripor za Tovšakovo zaradi begosumnosti, se številni sprašujejo, zakaj so jo tokrat na prostost spustili brez nadzora. Policija in sodišče imata po Dobovškovih navedbah možnost nadzora oseb, ki jih izpustijo iz pripora, vendar pa mora pristojna institucija tako odrediti. "Jasno je, da ne moremo kar nadzirati vseh oseb, ki gredo iz pripora, brez odredb pristojne institucije, ker potem bi posegali v človekove pravice," je dejal.

Ob odreditvi pripora odvzem potnega lista ni predviden
Dobovšek tudi pravi, da ni nujno, da se obsojencu na zaporno kazen po pravnomočni sodbi odvzamejo dokumenti oz. potni list. To je, kot pravi, odvisno od primera in je po navadi zapisano v sodbi. "Res pa je, da lahko zdaj, ko so odprte meje EU-ja, pridemo marsikam tudi brez dokumentov, ali pa samo z osebno izkaznico oz., denimo, vozniškim dovoljenjem," je še dejal.

Iz Okrožnega sodišča v Mariboru so sicer sporočili, da ob odreditvi pripora odvzem potnega lista ni predviden.