Zadolževanje države posredno pade na ramena davkoplačevalcev. Poudariti je treba, da je delovna populacija precej manjša od celotnega prebivalstva, na katerem temelji zgornja tabela. Foto: MMC RTV SLO
Zadolževanje države posredno pade na ramena davkoplačevalcev. Poudariti je treba, da je delovna populacija precej manjša od celotnega prebivalstva, na katerem temelji zgornja tabela. Foto: MMC RTV SLO

Vlada je leta 2009 ugotovila visok primanjkljaj, fiskalno konsolidacijo pa odložila za eno leto. Podobna zgodba je bila v letu 2011, spet je znižanje prestavila za eno leto. To je bila značilnost vlade: Vsako leto so si zadali cilj, da bo letos še slabo leto, naslednje leto bo pa boljše. Zmanjševanje primanjkljaja se je prelagalo iz leta v leto.

Boštjan Vasle, direktor Umarja
Janez Šušteršič
Ob dozdajšnji praksi bi v le nekaj letih dosegli že 60-odstotni javni dolg, je zatrdil Šušteršič, minister za finance. Foto: Reuters

Nebrzdano naraščanje dolga tako v Evropi kot v ZDA pomeni, da se zaradi kratkovidnega obnašanja političnih elit prelaga breme dolga na prihodnje generacije. Problem je, da te prihodnje generacije danes nimajo volilne pravice. Zato imamo mi veliko odgovornost, da jim ne naprtimo prevelikega dolga in jim zagotovimo socialno varnost.

Ekonomist Igor Masten
Boštjan Vasle
Direktor Umarja Vasle je izpostavil podatek, da je Slovenija na tretjem mestu v Evropi po padcu BDP-ja v času krize. Foto: BoBo

Konsolidacija je pomembna, ker enostavno ni več mogoče oblikovati proračuna kot v zadnjih letih, ko smo imeli 6-odstotni primanjkljaj in je temu ustrezno rastla zadolženost. Če tega trenda ne obrnemo, bomo zelo hitro na točki, ko nam nihče ne bo hotel dati posojila ali pa bodo obrestne mere na obstoječa posojila nevzdržne.

Janez Šušteršič, finančni minister
Mojmir Mrak
"Pametno je, da se gre v to smer ustavnih sprememb, čeprav to ni suho zlato," je ocenil ekonomist Mojmir Mrak. Foto: BoBo

Ob načelnem soglasju vseh strank o ustavni omejitvi zadolževanja države s pravilom, da morajo biti odhodki države uravnoteženi s prihodki, je dodatno legitimnost predlagani ureditvi z javno razpravo iskal državni svet. O pravilu so se skoraj soglasno pozitivno izrekli ekonomisti Mojmir Mrak, Igor Masten, Boštjan Vasle, minister Janez Šušteršič in drugi. Šušteršič je razkril tudi podrobnosti ustavnega zakona, ki bo fiskalno pravilo razdelal za operacionalizacijo
Jerkič: DS je prostor za iskanje legitimnosti
Kot je uvodoma poudarila podpredsednica DS-ja Lidija Jerkič, brez tristranske komunikacije med politiko, stroko in civilno družbo ne bomo dobili dobrih zakonodajnih rešitev. Še posebej pri tako pomembnih vprašanjih, kot so celotni odhodki države, je zelo pomembno, da se državljanom rešitvene ne zdijo vsiljene.


"Imamo občutljivo vprašanje legitimnosti, ne samo učinkovitosti,"
je izjavila in dodala, da je ravno DS pravi prostor za iskanje prvega. DS je tisti, ki "uravnoteži prehitre in nepremišljene odločitve strankarsko polariziranega" državnega zbora, je dodala. Več političnih strank je namreč pred volitvami napovedovalo ukinitev oz. preoblikovanje DS-ja.
Fiskalno pravilo omeji javno porabo in omejuje zadolževanje, vendar ne določa strukture javne porabe - torej ne določa, kolikšen delež bo šel za socialo, za razvoj in za vse druge namene, je poudarila. Zdi se ji pomembno, da ustavno sidro omeji prilagajanje javne porabe sprotnim partikularnim političnim potrebam.

Šušteršič: Zaveze vlade so navadno neučinkovite
"Vesel sem, da imamo tudi civilne iniciative za manjše trošenje," je Civilno iniciativo 149 - Ustavimo zadolževanje Slovenije!, pobudnico posveta, v nagovoru pozdravil finančni minister Janez Šušteršič. Pojasnil je, zakaj je zlato pravilo potrebno v ustavi, čeprav evropska zaveza tega izrecno ne nalaga: izkušnje držav na daljše časovno obdobje kažejo, da je samo z zavezami vlad zelo težko doseči fiskalno konsolidacijo.
"Potrebujemo institucije," je zatrdil. Še posebej v Sloveniji, ki je v zadnjih letih prikazovala 6-odstotni primanjkljaj, temu primerno pa je z visoko dinamiko naraščala zadolženost. Na tak način ne le da ne bi dosegli maastrichtskih meril 3-odstotnega primanjkljaja do leta 2013, temveč sploh ne bi dobivali več posojil oz. bi bila obrestna mera nevzdržna, je napovedal.
Vlada je torej predlagala, da se v ustavo vnese načelo uravnoteženosti tako, da se proračun celotnega sektorja države uravnoteži brez zadolževanja. Ko BDP in prihodki padejo, država to sanira s sredstvi, ustvarjenimi v času presežkov. Ustava bo to določala v okvirih, ki bodo operacionalizirani v ustavnem zakonu. Vlada je pripravila delovni osnutek predloga zakona, ki bo za sprejetje potreboval dvotretjinsko večino, je pojasnil Šušteršič.

Drugačen postopek sprejemanja proračuna
Zakon bo predvidoma spremenil postopek sprejemanja državnega proračuna. Najprej bo uradna državna institucija - po vsej verjetnosti Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) - ustvarila napoved vrednosti bruto domačega proizvoda (BDP) v normalnih razmerah ter predvidene proračunske prihodke. Na tej podlagi bo vlada lahko določila odhodke. Če bo raven BDP-ja v trendu običajna, bodo odhodki enaki prihodkom, če pa se bo BDP predvidoma znižal, bo vlada znižala odhodke. "To nam omogoča proticiklično delovanje," je zatrdil finančni minister.
Fiskalni svet bo dajal soglasje k proračunu
Vlada bo po novi ureditvi v procesu oblikovanja predloga proračuna za prihodnje leto morala predlog najprej poslati fiskalnemu svetu. Svet bo ocenil, ali je predlog v skladu s fiskalnim pravilom, in če ne bo, bo morala vlada pojasniti in ustrezno popraviti proračun. Pravilo bo prvič uporabljeno za leto 2015, torej bo treba postopek spoštovati že leta 2014, je napovedal Šušteršič.
Masten: Zlato pravilo, zlato sidro smo že imeli
Ekonomist Igor Masten je osvetlil monetarni vidik. Monetarna zgodovina se da razdeliti na tri obdobja: prvo traja do 2. svetovne vojne, drugo od vojne do sredine osemdesetih let, tretje pa traja do danes. V prvem obdobju smo že poznali sidro, "zlato sidro", saj je bila vrednost denarja vezana na količino zlata v državi, je pojasnil. Problem inflacije ni obstajal, saj so se cene dobrin zaradi takšne vezave vedno "vračale v neki normalen okvir".
Fiskalna vzdržnost za socialno varnost
Zavrnil je ocene, da bo varčevanje uničilo socialno državo in blaginjo. Po Mastenovih besedah je namreč že splošno sprejeto, da je nizka inflacija s stabilnostjo cen koristna z vidika blaginje ljudi, počasi pa spoznavamo, da je tudi izravnanost javnih financ v korist splošne blaginje. "Načelo izravnave proračuna gre z roko v roki s socialno državo," je izjavil. Problem je v tem, da današnje nebrzdano zadolževanje prihodnje generacije ropa socialne države - prihodnje generacije pa danes nimajo volilne pravice, je zatrdil.
Fiskalni svet skoraj ob bok centralnim bankam
Ugotovil je, da bo nova ureditev fiskalni svet kot institucijo postavila skoraj ob bok centralnim bankam. To je za Mastena sprejemljivo; ker pa to ni demokratično izvoljena institucija, ne bo smel odločati o sami redistribuciji sredstev znotraj proračuna, temveč le bedeti nad izvajanjem fiskalnega pravila. Izrecno je poudaril, da bo učinkovitost te ureditve precej odvisna od spoštovanja institucij.
Mrak: Alternative ni
Zakaj sploh moramo finance reševati z ustavo, pa je razložil ekonomist Mojmir Mrak. Osnovna strukturna neprilagojenost leži v širši evropski ureditvi. Evroobmočje, skupna denarna valuta evro lahko dolgoročno obstane le ob fiskalni disciplini držav evroobmočja. Dokler je trajala dobra gospodarska situacija, se kršenja maastrichtskih kriterijev in fiskalnega pakta niso tako čutila, s prihodom krize pa se je o fiskalni disciplini spet začelo resno govoriti, je pojasnil.

Kriza v Evropi ima po njegovih besedah dve fazi: prva je trajala do lanskega poletja, ko so bile v težavah le periferne države, druge države evroobmočja pa so gradile nekakšen "požarni zid" v obliki sklada za reševanje evra. Ko pa se je kriza začela seliti v osrednjo Evropo z Italijo, Španijo, Irsko, so akterji spoznali, da je treba povsod uveljaviti fiskalno disciplino. "Enostavno ni alternative," je zatrdil Mrak.
Kriza ni le fiskalna, je tudi plačilnobilančna
Mrak zato podpira uvedbo zlatega fiskalnega pravila, a je kritičen do tega, da se je to pravilo uveljavilo kot univerzalna rešitev, saj ta kriza ni le fiskalne narave. Le fiskalna konsolidacija ne bo rešila evra, saj je kriza tudi plačilnobilančna. Kot primer je navedel Španijo, ki pred krizo praktično ni imela fiskalnih težav, a je zdaj v težkih razmerah. Mraka moti tudi trojnost ureditve: pravilo bi zapisali v ustavo, ga nato operacionalizirali v posebnem ustavnem zakonu, nato pa še v zakonu o javnih financah.
Vasle: Dvakrat več za obresti kot za razvoj
Direktor Umarja Boštjan Vasle je v bran zlatega pravila navedel nekaj statističnih kazalcev. Le dve državi v Evropi sta izmerili večji padec gospodarske aktivnosti. To pomeni, da ima Slovenija velike probleme, ki so strukturne narave in onemogočajo okrevanje, je zatrdil. Pri nas je bilo izjemno tudi povečanje, skoraj podvojitev javnega dolga v nekaj letih, ter praktična podvojitev stroškov za obresti. Leta 2008 so obresti znašle 400, lani pa skoraj 800 milijonov evrov, je pojasnil. To je tudi dvakrat več, kot Slovenija nameni za raziskave in razvoj. Po Vasletovih besedah je Slovenija zadnja leta s finančno konsolidacijo nenehno odlašala, zato je zlato pravilo korak v pravo smer.
Razpravo bo DS predvidoma izdal tudi v zborniku.

Vlada je leta 2009 ugotovila visok primanjkljaj, fiskalno konsolidacijo pa odložila za eno leto. Podobna zgodba je bila v letu 2011, spet je znižanje prestavila za eno leto. To je bila značilnost vlade: Vsako leto so si zadali cilj, da bo letos še slabo leto, naslednje leto bo pa boljše. Zmanjševanje primanjkljaja se je prelagalo iz leta v leto.

Boštjan Vasle, direktor Umarja

Nebrzdano naraščanje dolga tako v Evropi kot v ZDA pomeni, da se zaradi kratkovidnega obnašanja političnih elit prelaga breme dolga na prihodnje generacije. Problem je, da te prihodnje generacije danes nimajo volilne pravice. Zato imamo mi veliko odgovornost, da jim ne naprtimo prevelikega dolga in jim zagotovimo socialno varnost.

Ekonomist Igor Masten

Konsolidacija je pomembna, ker enostavno ni več mogoče oblikovati proračuna kot v zadnjih letih, ko smo imeli 6-odstotni primanjkljaj in je temu ustrezno rastla zadolženost. Če tega trenda ne obrnemo, bomo zelo hitro na točki, ko nam nihče ne bo hotel dati posojila ali pa bodo obrestne mere na obstoječa posojila nevzdržne.

Janez Šušteršič, finančni minister