"Veseli smo te odločitve ustavnega sodišča, zlasti tega, da je nekdo v teh pregretih časih ohranil trezno glavo, razmislil o plusih in minusih, na eni strani pravice ljudi do referenduma, na drugi strani posledic, ki bi jih odlaganje uveljavitve zakona lahko imelo," je v izjavi za javnost dejal finančni minister Janez Šušteršič. Zelo pomembno se mu zdi tudi, da je bila odločitev sprejeta z veliko večino, "kar kaže, da so bili argumenti na naši strani".

Tri mesece za pripravo temeljev slabe banke in holdinga
Minister je ob tem še napovedal, da bodo na slabo banko terjatve prenesene najpozneje v treh mesecih, aprila pa naj bi zaživel tudi novi državni holding. "Čaka nas dokončanje podzakonskih predpisov. Nekaj smo že začeli, a pred uveljavitvijo zakona daleč nismo mogli priti," naslednje korake pojasnjuje minister in dodaja, da bodo nato z bankami, ki bodo vključene v slabo banko, začeli pripravljati program: "To bo po moji oceni trajalo do tri mesece, nato pa bomo že lahko začeli prenašati terjatve."

"Mislim, da bi lahko aprila oboje že v polnosti funkcioniralo," je še dejal in dodal, da bi bile banke lahko očiščene nekje v pol leta.

KNG: Gre za politično odločitev
"V sindikatu smo pričakovali, da bo prevladala stroka, a žal ugotavljamo, da ni tako in da gre za politično odločitev," pa je za MMC odločitev sodišča komentirala sekretarka sindikata KNG Sonja Kos. "Če so ustavni sodniki sposobni svojo odločitev opravičevati, smo jo tudi mi sposobni sprejeti," je dejala Sonja Kos iz Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije, ki je bil pobudnik referenduma o slabi banki.

"Današnja odločitev US je branik slovenski suverenosti. Varuje blaginjo ljudi ter omogoča preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank," pa se je na Twitterju na odločitev Ustavnega sodišča odzval predsednik vlade Janez Janša.

Pozneje, pred sejo sveta SDS-a, pa je poudaril, da se je ustavno sodišče z odločitvijo o referendumih postavilo "na branik slovenske ekonomske in politične suverenosti" in v bran blaginje ljudi, ki je bila ogrožena zaradi omenjenih dveh referendumov. "Večje so namreč blokade, manj je denarja, ki ga je mogoče razdeliti tam, kjer je najbolj potreben," še pravi Janša.

Slovenija po besedah premierja tudi sicer danes ni v položaju, ko bi si lahko privoščila, da gre "nek zakon najprej skozi težavno usklajevanje v koaliciji, nato skozi dolgotrajen proces v DZ in veta, ki jih praviloma postavlja DS, na koncu pa še preko referendumskih zahtev in pobud". "To vzame od tri do šest mesecev časa, ki ga žal ni," opozarja.

Alenka Bratušek (PS) je po odločitvi sodišča poudarila, da v stranki odločitev spoštujejo, četudi se z njo povsem ne strinjajo. Ob tem je opozorila na dve dejstvi, na katerih je pri odločanju temeljilo tudi sodišče. Najprej, da so razmere v Sloveniji slabše kot pred letom, čeprav "nas nekateri prepričujejo, da je bolje". Drugo pa, da bi ta dva referenduma stanje še poslabšala. Izpostavila je še ločeno mnenje ene ustavne sodnice, ki je na koncu utemeljitve zapisala, da Ustavno sodišče ne odloča o tem, ali je o določenih temah pametno odločati na referendumu; temveč, ali je odločanje skladno z Ustavo.

Bratuškova je še razkrila, da sta se z ministrom za finance Janezom Šušteršičem še dan pred odločitvijo sodišča usklajevala in dosegla določeno stopnjo dogovora glede zakona o državnem holdingu ter glede prodaje državnega premoženja. Po njenih besedah je šlo za "nekaj členov", ki so šli izključno v smer "večje transparentnosti pri upravljanju in prodaji". Poslanka še upa, da bosta stranka PS in koalicija skupaj vložili spremembe zakona o SDH-ju odločitvi sodišča navkljub.

Na novinarsko vprašanje, ali je "je v imenu izrednih razmer opoziciji zdaj odvzeto vse", je Bratuškova odgovorila: "Jaz ne bom rekla opoziciji, ampak najprej ljudem. Če natančno preberete obrazložitve, ki v so v odločbi, v tem trenutku po mnenju Ustavnega sodišča tako rekoč noben referendum, ki bi lahko poslabšal situacijo v Sloveniji, ne bi bil dovoljen. Po moji oceni so to tako rekoč vse odločitve, ki jih v tem trenutku sprejemamo."

Odločitev sprejeta z osmimi glasovi za in z enim proti
Ustavno sodišče je presodilo, da bi z odložitvijo uveljavitve in z zavrnitvijo Zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH) in Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) na referendumih nastale protiustavne posledice, so zapisali na svoji spletni strani. Odločbo je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Korpič - Horvat, ki je dala odklonilno ločeno mnenje. Pritrdilno ločeno mnenje je dal sodnik Petrič.

Prednost imajo vrednote
Ustavno sodišče je presodilo, da morajo imeti prednost ustavne vrednote, ki bi zaradi izvedbe referendumov in še bolj zaradi morebitne zavrnitve ZSDH-ja in ZUKSB-ja ostale nezavarovane do te mere, da bi to ogrozilo ravnotežje med različnimi ustavnimi vrednotami. Zato se mora umakniti pravica zahtevati razpis zakonodajnega referenduma.

Uresničevanje človekovih pravic
Vrednote, ki jih je izpostavil državni zbor in ki imajo po presoji Ustavnega sodišča glede na okoliščine hude gospodarske krize prednost pred pravico zahtevati razpis referenduma, so učinkovito izvajanje funkcij države, vključno z ustvarjanjem pogojev za razvoj gospodarskega sistema, uresničevanje človekovih pravic, zlasti pravic socialne varnosti in varstva dela ter pravice do svobodne gospodarske pobude; spoštovanje sprejetih mednarodnopravnih obveznosti države in zagotavljanje učinkovitosti pravnega reda Evropske unije na ozemlju Republike Slovenije.

Državni zbor je izkazal, da je treba nujno zagotoviti takojšnjo uveljavitev zakonskih ukrepov zaradi varstva navedenih vrednot v danih okoliščinah gospodarske krize. Predložitev sprejetih zakonov v referendumsko odločanje in njihova zavrnitev na referendumih bi zato povzročili protiustavne posledice. Zato referenduma o ZSDH-ju in ZUKSB-ju ustavno nista dopustna, je še zapisalo Ustavno sodišče na svoji spletni strani.

Veber: Ustavno sodišče povsem spremenilo stališče
Janko Veber (SD) je v odzivu zapisal, da se strinja z odklonilnim ločenim mnenjem Etelke Korpič - Horvat. "Še posebej pa želim opozoriti na dejstvo, da je ustavno sodišče, ko je dopustilo referendum o pokojninski reformi, ki je bila sprejeta v prejšnjem mandatu, presodilo, da državni zbor ni izkazal, da gre za protiustavnost tedaj veljavne zakonodaje (ZPIZ 1). Tokrat pa je povsem spremenilo stališče in na podlagi podobnih argumentov referenduma prepovedalo," je opozoril in dodal, da je sodišče očitno spregledalo, "da je vladajoča koalicija v postopku spreminjanja koalicijske pogodbe, ki bi omogočalo stoodstotno razprodajo slovenskega premoženja".

NSi: Božično darilo Sloveniji
V Novi Sloveniji pa menijo, da je odločitev US-ja "predbožično darilo Sloveniji" in "korak k normalizaciji razmer" v državi. "Predvsem pa je danes Slovenija poslala močan pozitiven signal mednarodnim finančnim trgom. Referenduma bi sicer bila za Slovenijo in našo suverenost lahko tudi usodna," še menijo v najmanjši parlamentarni stranki.

Radovan Žerjav (SLS) je zapisal, da je odločitev "dobra in spodbudna novica za slovensko gospodarstvo", saj se bo tako lahko uveljavil "ključni ukrep za spodbuditev gospodarstva". Generalni sekretar DeSUS-a, Ljubo Jasnič, pa je sporočil le, da je bila odločitev pričakovana.