Ljubo Sirc se je rodil podjetniški družini leta 1920 v Kranju. Po maturi je v Ljubljani študiral pravo, že zelo zgodaj pa ga je začela zanimati tudi ekonomija. Ob nemški okupaciji je njegova družina pobegnila v Ljubljano, saj jim je grozila izselitev v Srbijo, družina pa je ostala skoraj brez vsega premoženja.

Po vojni si je prizadeval za obnovitev večstrankarstva in tako postal eden med aretiranimi v Nagodetovem procesu leta 1947, kjer je bil obsojen na smrt, a je bila njegova kazen pozneje znižana v 20 let prisilnega dela. Skupaj z njim je bil obsojen tudi njegov oče, ki je leta 1950, kmalu po pogojni izpustitvi, tudi umrl.

Dolgo življenje po smrtni obsodbi
Po sedmih letih in pol zaporne kazni so Ljuba izpustili, a v Jugoslaviji zanj ni bilo prihodnosti, kar je opisal tudi v svojem življenjepisu Dolgo življenje po smrtni obsodbi.

Leta 1955 je pobegnil v Veliko Britanijo, šest let pozneje pa v Švici doktoriral iz ekonomije. Ekonomijo je predaval v Bangladešu in v Glasgowu, leta 1983 pa je ustanovil londonski inštitut za preučevanje komunističnih gospodarstev, ki se je leta 1996 preimenoval v center za proučevanje postkomunističnih gospodarstev.

Leta 1989 se je vrnil v Slovenijo, preden je dve leti pozneje vrhovno sodišče razveljavilo sodbo iz Nagodetovega procesa. Leta 1992 je kandidiral na volitvah za predsednika republike, a bil poražen. Leta 2001 je postal prejemnik britanskega odlikovanja CBE, nekdanji predsednik republike Janez Drnovšek pa mu je nameraval podeliti zlati častni znak svobode, a ga je Sirc zavrnil.

V spodnjem posnetku si lahko ogledate oddajo Pričevalci, v kateri je bil gost Ljubo Sirc.