Na vladi so opozorili, da je treba pri podatkih Ajpesa upoštevati, da gre za izračun števila zaposlenih na podlagi izplačanih ur dela, in ne na podlagi podatkov o dejansko zaposlenih. Število zaposlenih je izračunano na podlagi plačanih ur dela, vključno z nadurami, ne vključuje pa tistih zaposlenih, ki prejemajo nadomestilo plače zaradi porodniške ali bolniške odsotnosti nad 30 delovnih dni.

Nov zakon o omejevanju zaposlovanja?
V pojasnilu so zapisali, da vlada na zaposlovanje nevladnih proračunskih uporabnikov, pravosodnih organov, občinskih uprav ter delavcev v občinskih javnih zavodih in skladih nima vpliva.

Dodali so, da je vlada "zaradi zavedanja, da so zaradi splošnega gospodarskega in javnofinančnega stanja potrebni ukrepi tudi na področju omejevanja števila zaposlenih v javnem sektorju", ob rebalansu proračuna pripravila predlog novele intervencijskega zakona, ki vsebuje določbe o omejevanju zaposlovanja v javnem sektorju.

Z več otroki več zaposlenih v vrtcih
Največje povečanje zaposlenih je bilo sicer na področju zdravstva (za 590 ali 1,86 odstotka), kjer so ustanoviteljice zdravstvenih domov in lekarn tudi občine. Sledita področji socialnega varstva (povečanje za 223 zaposlitev oz. za 2,02 odstotka) ter vzgoje in izobraževanja (povečanje za 119 oz. 0,21 odstotka), kjer so ustanoviteljice osnovnih šol in vrtcev občine.

Na področju izobraževanja je rast števila zaposlenih povezana z večjim številom otrok in z večjo vključenostjo otrok v vrtce, pojasnjujejo na vladi. V šolskem letu 2009/10 se je v vrtce vključilo 5.158 otrok več kot leto prej. Tako je bilo skupaj vključenih 71.124 otrok, medtem ko je bilo leto prej v vrtcih 66.000 otrok.

V letu 2011 pa so bile potrebne še dodatne zaposlitve, saj je v šolskem letu 2010/11 v vrtce vključenih že 76.000 otrok, torej dodatnih 5.000 več kot preteklo leto. Kot druge razloge za povečevanje zaposlenih v izobraževanju pa navajajo večjo ponudbo visokošolskih programov, razvoj izobraževanja odraslih in vseživljenjsko učenje.

Veča se število zaposlenih v domovih za ostarele
V zdravstvu je večje število zaposlenih posledica staranja prebivalstva in povečanih potreb po zdravstvenih storitvah zaradi povečanja obolevnosti prebivalstva, hitrega razvoja medicinskih tehnologij, treba pa je upoštevati tudi kadrovsko stanje v zdravstvu, ki že nekaj let opaža kadrovske primanjkljaje, ter spremenjene oblike dela (nadomeščanje podjemnih in avtorskih pogodb), so zapisali na spletni strani.

V socialnem varstvu se zaradi staranja prebivalstva povečuje število domov za starejše in s tem tudi število zaposlenih v teh domovih.

"Če bi ob opisanih razlogih želeli ohraniti nespremenjeno število zaposlenih, bi morali poslabšati kadrovske normative v vseh omenjenih dejavnostih, za kar doslej ni bilo pripravljenosti ne na strani politike ne na strani stroke in civilne družbe," so še poudarili.

"Število zaposlenih se je tudi zmanjševalo"
Posebej so izpostavili tudi gibanje števila zaposlenih v organih državne uprave v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Število zaposlenih v organih državne uprave se je v tem času povečalo za 46, od tega v civilnem delu za 23.

Kot navajajo, se je na primer število zaposlenih povečalo na ministrstvu za obrambo, in sicer v Upravi RS za zaščito in reševanje, za 25. Na finančnem ministrstvu se je število zaposlenih povečalo za 17, od tega na davčni upravi za 14. V Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij se je število zaposlenih povečalo za 24, v Slovenski vojski za 16, na notranjem ministrstvu za 14, a se je na policiji število zaposlenih znižalo za 17.

Ponekod v državni upravi pa se je število zaposlenih tudi zmanjševalo, z ministrstva za promet je na primer 35 zaposlenih prešlo na novonastalo Javno agencijo za civilno letalstvo RS.