Tudi po slovenskih ulicah je opaziti vse več svastike, pred časom pa se je na Filozofski fakulteti zgodil incident - skupina treh napadalcev, ki naj bi bili neonacisti, je s solzivcem napadla skupino študentov -, zato smo Gregorčičevo in Pribca vprašali, kaj se dogaja. Smo morda delno za takšne dogodke odgovorni tudi mediji? In, navsezadnje, ali morda politične stranke takšne skupine in njihova dejanja podpirajo, saj je njihov odziv zelo mlačen?
"V Sloveniji je ta pojav ponovno prisoten vsaj zadnjih sedem let. Mediji so ga zelo pozno opazili ali pa so ga še reproducirali – v primeru neonacističnega napada na skupino afriških študentov so mediji, recimo, pisali o 'naših fantih', ki naj bi jih pretepli Afričani. Tudi univerza še ni pripravljena na to, da bi se spoprijela z lastnim fašizmom v predavalnicah in na hodnikih. Zadnji incidenti se namreč dogajajo prav znotraj družboslovnih fakultet. Največji problem pa je verjetno še vedno v srednjih šolah, kjer se sovražne ideologije majhnih in samoorganiziranih skupin neonacistov manifestirajo tudi v nasilju, zastraševanju, maltretiranju, ustrahovanju. Tu je strokovna pomoč ministrstva za šolstvo premajhna. Velika nevarnost je, ko prične politika take in podobne skupine jemati za kredibilne partnerje dialoga pri pomembnih vprašanjih, ki zadevajo notranjo ali zunanjo politiko Slovenije. Pri tem merim na srečanje predsednika vlade s Stranko slovenskega naroda, prek katere delujejo številne neonacistične skupine v Sloveniji – od ''Tu je Slovenija!'', Zveza domoljubnih društev Hervardi do drugih. Ko se predsednik vlade o vprašanju meje s Hrvaško sreča s takimi skupinami, z lahkoto ugotovimo, da gre v tej državi nekaj zelo narobe," je pojasnila Gregorčičeva.
Pribac pa meni, da bo takšnih dogodkov verjetno v prihodnosti še več. "Med tistimi z izneverjenimi pričakovanji se bodo našli taki, ki se bodo znašali nad šibkimi in vrednostno družbeno nižje postavljenimi. Ta potencial lahko naraste tako, da postane zanimiv za politične akterje, stare in nove. Toda res pomembno se mi zdi, kako bosta ob teh pojavih reagirali civilna družba in politika. Ko z onega brega prihajajo vprašanja, ne bi smela ostati neodgovorjena," končuje MMC-jev sogovornik.
V Franciji Nacionalna fronta volivce prepričuje z gesli ''Francija za Francoze'' in ''Biti Francoz pomeni, da si to podedoval oz. da si tega vreden'' (Être français, cela s'hérite ou cela se mérite). Umrli avstrijski deželni glavar Jörg Haider je buril strasti z volilnim geslom ''Koroška bo enojezična'', na Madžarskem pa podmladek nacionalistov nosi majice z napisom ''Sem Madžar, ne turist'' (Magyar Vagyok: Nem Turista) in vozi avtomobile, porisane z zemljevidom velike Madžarske iz 19. stoletja, ko je ta segala od Bratislave do Jadranskega morja.
V preteklih letih je nova skrajna desnica dobila novo bazo tudi med evropskimi volivci. Leta 1994 je italijanska stranka Gianfranca Finija Nacionalno zavezništvo (AN) tvorila koalicijo v italijanski vladi takratnega premierja Silvia Berlusconija. Ne smemo pozabiti tudi na sosednjo Avstrijo, kjer se je leta 2000 vladni koaliciji pridružila Haiderjeva Svobodnjaška stranka (FPÖ). Pred kratkim je uspeh v prvem krogu volitev na Madžarskem uspel tudi skrajni desničarski stranki Jobbik, ki se bo tako prvič uvrstila v madžarski parlament. Podoben uspeh na predčasnih junijskih parlamentarnih volitvah napovedujejo nizozemski protiislamistični svobodnjaški stranki Geerta Wildersa (PW), ki je na marčevskih lokalnih volitvah že zmagala. Spomnimo še na to, da se je leta 2002 v drugi krog francoskih predsedniških volitev uvrstil kandidat skrajne desnice Jean Marie Le Pen(Nacionalna fronta), ki ga je porazil Jacques Chirac.
O vzponu nove radikalne desnice je izčrpno poročilo napisala profesorica na londonski univerzi Queen Mary Montserrat Guibernau, objavila pa ga je britanska organizacija Policy Network. V delu ''Migracije in vzpon skrajne desnice: družbena bolezen in neuspeh vladajoče politike'' se Guibernaujeva dotakne nekaterih razlogov, ki so vodili v vzpon nove skrajne desnice, in opredeli volivce teh strank.
Evropska integracija je oslabila nacionalno državo
Proces evropske integracije je vplival na zmanjšanje vloge nacionalne države in njene suverenosti, meni Guibernaujeva. To je pripomoglo k širjenju nestrpnega mišljenja med državljani, ki niso izkoristili odprtih meja v EU-ju in posledično večjega trga. ''Ti ljudi so zaradi mobilnosti delovne sile pogosto ogroženi, saj po njihovem mnenju priseljevanja omejujejo njihove priložnosti in ustvarjajo okolje, v katerem se ne počutijo varne. Hud boj za službe, reformiranje zdravstvenega sistema in kulturna zaskrbljenost so zlomili namišljeno homogenost družbene solidarnosti in občutka skupnosti,'' meni profesorica z univerze Queen Mary.
Občutek družbene solidarnosti in enakosti se je po mnenju Guibernaujeve izgubil s koncem svetovne bipolarnosti, ki so jo vodile ZDA in Sovjetska zveza, in poznejšim propadom komunizma. Skladno z načelom kapitalizma (maksimalen dobiček, minimalni stroški) sta se okrepili tekmovalnost in individualnost posameznikov, proizvodnja pa se je preselila iz industrializiranih zahodnih družb na vzhodni del Evrope in v države v razvoju. Tam je proizvodnja cenejša, delavska zakonodaja je manj stroga, plače so nižje, pravice delavcev pa so manjše, včasih celo ne obstajajo.
Uspešne elite so se hitro prilagodile na nastale razmere in jih izkoristile, delavci z nižjo ali srednjo izobrazbo pa so postali statistična številka brezposelnosti. ''Ravno zato je v tej skupini povečan občutek ranljivosti in poraza, pogosto pa ga spremlja še povečan občutek nizke samozavesti. Temu sledita občutek, da so prišli priseljenci v njihovo državo, da bi jim ''ukradli'' delovna mesta, in prepričanje, da prosilci za azil in begunci v njihovi državi uživajo večje socialne ugodnosti kot oni sami. Posledično se pri teh skupinah ljudi pojavijo negativna čustva, ki so nastrojena proti družbi kot celoti. Njihova osebna negotovost jih vodi v nerazumevanje težkih razmer, v katerih so se znašli priseljenci, in pogosto nočejo opravljati del, ki veljajo za t. i. dela priseljencev. Prav tako se pri ljudeh lahko pojavijo strah, pomanjkanje zaupanja, netenje sovražnosti, v nekaterih primerih tudi ksenofobija in rasizem,'' pravi Guibernaujeva.
Navsezadnje napisano dokazujejo tudi nekateri komentarji bralcev pod novicami na MMC-ju. Pod člankom z naslovom V Sloveniji največ priseljencev iz Bosne in Hercegovine, ki sicer govori o podatkih Eurostata (2009) glede priseljencev v EU-ju, so med drugim zapisali: ''Jaz sem še za to, da se omeji priseljevanje in s tem tudi zavaruje kultura in rasa v posamezni državi, ne pa da bomo čez 30, 40 let domači prebivalci v manjšini'' (uporabnik gunslinger). Uporabnik fredperry pa je napisal: ''Joj, kako gnila družba smo, zares, kapitalisti si manejo roke, Slovenec bo pa na račun priseljencev in s tem nizke delovne sile še naslednjih 20 let delal za 500 €'."
Gregorčič: Ljudje na svet gledajo vse bolj zaprto
MMC-jeva sogovornica, sociologinja in kulturologinja Marta Gregorčič, opaža, da je v zadnjih dvajsetih letih v Evropi opazno izrazito upadanje zaupanja, in to na vseh ravneh, ''bodisi v državo, demokracijo, institucije, kot tudi medosebno zaupanje, zaupanje v druge nacionalnosti itn". "Od leta 2005 se po podatkih Svetovne raziskave vrednot v nekaterih državah kaže tudi porast nacionalističnih, patriotskih in etnocentričnih vrednotnih orientacij, kar kaže, da se v desno ni obrnila samo parlamentarna politika, pač pa, da tudi ljudje na svet gledajo vse bolj zaprto, na osnovi nacionalnih identitet, nezaupanja, negotovosti, strahu itn.''
Pribac: V ZDA so na krizo odgovorili z izvolitvijo temnopoltega predsednika
Na vpliv globalizacije opozarja tudi MMC-jev sogovornika Igor Pribac (docent za socialno filozofijo in filozofijo zgodovine na Filozofski fakulteti). ''Globalizacija je za evropski industrijski proletariat pomenila padec osebnega standarda in je zaradi nezadostne politične regulacije strukturno omogočila krizo, kakršna se je zgodila. Korelacije med znižanim osebnim standardom in porastom nestrpnosti v družbi so nesporne. Toda za nas bi moralo biti zanimivo, da iz ZDA ne prihajajo podobne vesti kakor iz omenjenih evropskih držav. Američani so na krizo odgovorili z neposredno izvolitvijo temnopoltega predsednika, tu nekateri uspešno kujejo politični kapital tako, da nelagodje in večjo negotovost usmerjajo v domoljubje, ki gre pogosto z roko v roki s sovraštvom do določenih družbenih skupin. Očitno se družbe lahko na zaostrene pogoje odzovejo na več načinov.''
In, navsezadnje, kdo je volivec nove skrajne desnice?
Strukturo volivcev skrajnih desničarjev sestavlja veliko predstavnikov tako srednjega (samozaposleni, zasebniki, majhni trgovci) kot delavskega razreda. Guibernaujeva opozarja, bi bilo napačno sklepati, da skrajno desnico podpirajo le tisti, ki imajo negativno izkušnjo z globalizacijo. Ravno nasprotno, nova skrajna desnica se je dobro obnesla v bogatih državah in državah Zahodne Evrope, kot so Avstrija, Norveška, Danska, Švica in pokrajine severovzhodne Italije, kjer je bila brezposelnost močno pod povprečjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), zdravstveni sistem pa je eden izmed najprijaznejših do zavarovancev na svetu, piše Guibernaujeva.
Čeprav smo že omenili, da podporniki skrajne desnice večinoma pripadajo delavskemu razredu, je presenetljivo, da je nekaj tudi takšnih, ki so dobro izobraženi in prihajajo iz srednjega družbenega razreda. Njihov motiv za podporo radikalni desnici tako ni ekonomske narave, saj so dobro preskrbljeni. Te podpornike skrbi predvsem vpliv priseljencev v državi, ki predstavljajo ''smrtno grožnjo njihovi nacionalni identiteti''.
Skrajna desnica se zavzema za to, da tisti, ki nimajo državljanstva, ne bi uživali socialnih, ekonomskih in političnih pravic, pravi Guibernaujeva. Nova radikalna desnica je navsezadnje sebe poimenovala za zagovornika državljanov, ki so postali ranljivi in marginalizirani zaradi priseljencev. To zagovorništvo pa ima zanko. Lahko bi rekli, da deluje po načelu: ''Pomagali vam bomo, a le, če ste naši.''
Tudi po slovenskih ulicah je opaziti vse več svastike, pred časom pa se je na Filozofski fakulteti zgodil incident - skupina treh napadalcev, ki naj bi bili neonacisti, je s solzivcem napadla skupino študentov -, zato smo Gregorčičevo in Pribca vprašali, kaj se dogaja. Smo morda delno za takšne dogodke odgovorni tudi mediji? In, navsezadnje, ali morda politične stranke takšne skupine in njihova dejanja podpirajo, saj je njihov odziv zelo mlačen?
"V Sloveniji je ta pojav ponovno prisoten vsaj zadnjih sedem let. Mediji so ga zelo pozno opazili ali pa so ga še reproducirali – v primeru neonacističnega napada na skupino afriških študentov so mediji, recimo, pisali o 'naših fantih', ki naj bi jih pretepli Afričani. Tudi univerza še ni pripravljena na to, da bi se spoprijela z lastnim fašizmom v predavalnicah in na hodnikih. Zadnji incidenti se namreč dogajajo prav znotraj družboslovnih fakultet. Največji problem pa je verjetno še vedno v srednjih šolah, kjer se sovražne ideologije majhnih in samoorganiziranih skupin neonacistov manifestirajo tudi v nasilju, zastraševanju, maltretiranju, ustrahovanju. Tu je strokovna pomoč ministrstva za šolstvo premajhna. Velika nevarnost je, ko prične politika take in podobne skupine jemati za kredibilne partnerje dialoga pri pomembnih vprašanjih, ki zadevajo notranjo ali zunanjo politiko Slovenije. Pri tem merim na srečanje predsednika vlade s Stranko slovenskega naroda, prek katere delujejo številne neonacistične skupine v Sloveniji – od ''Tu je Slovenija!'', Zveza domoljubnih društev Hervardi do drugih. Ko se predsednik vlade o vprašanju meje s Hrvaško sreča s takimi skupinami, z lahkoto ugotovimo, da gre v tej državi nekaj zelo narobe," je pojasnila Gregorčičeva.
Pribac pa meni, da bo takšnih dogodkov verjetno v prihodnosti še več. "Med tistimi z izneverjenimi pričakovanji se bodo našli taki, ki se bodo znašali nad šibkimi in vrednostno družbeno nižje postavljenimi. Ta potencial lahko naraste tako, da postane zanimiv za politične akterje, stare in nove. Toda res pomembno se mi zdi, kako bosta ob teh pojavih reagirali civilna družba in politika. Ko z onega brega prihajajo vprašanja, ne bi smela ostati neodgovorjena," končuje MMC-jev sogovornik.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje