Najbrž bi več dosegel na dobri univerzi v tujini, kjer sposobnim raziskovalcem omogočijo hiter začetek. Tako pa lahko rečem, da sem izgubil vsaj 5-10 let, ker sem moral praskati skupaj pogoje za delo. Zdaj je precej drugače, in mislim, da imajo moji sodelavci odlične razmere za delo, moja naloga je, da jim to omogočim, in njihova, da dajo vse od sebe, tako kot jaz. Seveda je delo naporno, vendar če želimo biti konkurenčni z najboljšimi na svetu, se je treba potruditi. Zagotovo pa vsak med nami uživa ob novih znanstvenih odkritjih, kar je tisto, kar nas žene naprej.
Danes najzanimivejši preboji potekajo na stičišču področij, kot so kemija in vede o življenju, v veliko veselje mi je, da v zadnjem času v raziskave lahko vključujem tudi matematiko, informatiko, medicino in da obstaja velik interes raziskovalcev z drugih področij za sodelovanje z nami.
Tako je v klepetalnici MMC-ja v okviru tematskega dneva Uspešna Slovenija vodja Laboratorija za biotehnologijo Kemijskega inštituta dr. Roman Jerala odgovoril na vprašanje, kaj bi naredil, če bi bil minister za znanost.
Prof. dr. Roman Jerala, ki je letos prejel državno odlikovanje za zasluge pri uveljavljanju slovenske znanosti in visokega šolstva v mednarodnem prostoru, je menil, da je druga naloga ministra za znanost zagotoviti podporo znanstvenim skupinam na podlagi uspešnosti, in ne neke dediščine iz preteklosti. "Prav je, da ostaja stabilnost financiranja, vendar mora biti ta bolj dinamična. Zelo pomembno je zagotoviti financiranje mladim, da se dokažejo," je še zapisal.
MMC s projektom Uspešna Slovenija od oktobra lani predstavlja posameznike, ki pri svojem delu dosegajo odličnost in žanjejo nagrade. V letu dni smo objavili sto "uspešnih" zgodb. Vabljeni k branju prispevkov v okviru dneva Uspešne Slovenije:
- MMC-jev seznam sto uspešnih Slovencev
- Uspeh za neko družbo je, da nima lačnih in revnih
- Slovenija mi je omogočila "brezplačno" šolanje; zdaj ji želim nekaj vrniti
- Dober glas seže v deveto vas ali slovenski umetniki v tujini
Zmanjšanje sodelovanja s kemijsko industrijo
"Na Kemijskem inštitutu precej občutimo zmanjšanje sodelovanja s kemijsko industrijo. Po drugi strani pa se ne zmanjšuje sodelovanje s farmacevtsko industrijo, ki je najbrž najbolj inovativna med vsemi industrijskimi vejami v Sloveniji in veliko vlaga v razvoj, in v to, da mi odpeljejo dobre sodelavce. Sodelujemo pa tudi s podjetji iz tujine, ki prepoznajo potenciale naših raziskav," je ocenil sodelovanje z industrijo v Sloveniji.
Slovenija le ni Švica
Na vprašanje, ali v njegovi raziskovalni skupini sodelujejo tudi študentje, je odgovoril, da je sicer pri izbiri sodelavcev zelo zahteven. V skupini ni nikogar iz tujine, ima pa tri Slovenke, ki so se po študiju v tujini (vsaj začasno) vrnile v Slovenijo. "Dobivam precej prošenj za zaposlitev iz tujine, vendar ne bi rad zaposlil nekoga, ki nima dobrih priporočil. Pred kratkim me je kontaktiral kandidat za postdoktorski študij, Italijan, ki je doktoriral v Španiji in ga je zanimalo sodelovanje v naši skupini. Pri nas je imel seminar in domenili smo se zaposlitev. Potem pa mi je dva tedna pred začetkom sporočil, da se je premislil in sprejel položaj na EPFL-u v Švici, najbrž za trikratno plačo ..."
Mlade znanstvenike spodbuja k podjetništvu
Dodal je, da rezultate seveda zaščitijo s patenti, vendar je večina raziskav temeljnih in jih je težje takoj prenesti v industrijo, kar je tisto, kar podjetja zanima. Predvsem na področju medicine je cikel od odkritja do uporabe zelo dolg. "Po drugi strani pa smo na podlagi svojih rezultatov imeli že kar nekaj projektov z industrijo," se je pohvalil. Priznal je, da ga ne mika ustanovitev biotehnološkega podjetja, ker ima že tako preveč dela z raziskavami, za katere meni, da so kar uspešne. Spodbuja pa mlajše sodelavce, da storijo ta korak, in jim ponuja vso podporo.
Evropejci bolj nagnjeni k varnosti
Meni, da ZDA pred Evropo prednjačijo na področju osnovnih raziskav: "Skoraj vsi znanstveni preboji v ZDA so narejeni s financiranjem preko javnih sredstev. Res pa je prenos v podjetništvo precej lažji v ZDA, ne nazadnje tudi zaradi večjih možnosti financiranja. Kolega iz ZDA, ki je ustanovil že več biotehnoloških podjeti,j mi pravi, da se sploh ne loti ustanavljati podjetja, če nima vsaj 10 milijonov dolarjev naložbenega kapitala. Ti investitorji pa seveda želijo imeti nadzor nad svojimi naložbami, in zato bi neko idejo podprli v ZDA, ne pa, če je podjetje v Sloveniji. Ne smemo pa pozabiti miselnosti ljudi, ki v Evropi bolj težijo k varnosti in stalni zaposlitvi kot tveganju."
Slovenija počasi zaostaja
Na vprašanje, ali slovensko visoko šolstvo zaostaja za tistim v tujini, pa je odgovoril predvsem o naravoslovju, kjer po njegovem mnenju študenti dobijo zelo solidno podlago. "Ko sem bil pred dolgimi leti na postdoktorskem študiju v ZDA sem videl ogromen razkorak predvsem na doktorski stopnji. Bojim pa se, da počasi zaostajamo, ker od študentov, ki se vračajo iz tujine vidim, kako je na najboljših inštitucijah večji poudarek na vključevanju študentov v projekte namesto v predavanja ex katedra."
Prejemnik nagrad
Prof. dr. Roman Jerala je leta 2009 prejel Preglovo nagrado Kemijskega inštituta in Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke. Pogovor z njim pripravljamo v okviru dneva Uspešne Slovenije. Gre za projekt, v katerem smo v letu dni predstavili sto uspešnih posameznikov, ki so za odličnost na svojem področju nedavno prejeli priznanje ali nagrado. Njihovi dosežki zbujajo upanje, da se bo Slovenija s svojo ustvarjalno močjo vendarle prebila med vitalne družbe. Tragične človeške zgodbe so namreč le ena plat gospodarske krize, ta ima tudi svetlejši obraz. Slovenski dijaki, na primer, so letos na mednarodnih olimpijadah znanja v hudi konkurenci z vsega sveta osvojili 16 medalj. Uspeh niso samo velike in odmevne zgodbe, temveč pogosto tihi dosežki, ki radi zdrsijo mimo medijske pozornosti.
Vabljeni tudi k ogledu videointervjuja z Romanom Jeralo:
Najbrž bi več dosegel na dobri univerzi v tujini, kjer sposobnim raziskovalcem omogočijo hiter začetek. Tako pa lahko rečem, da sem izgubil vsaj 5-10 let, ker sem moral praskati skupaj pogoje za delo. Zdaj je precej drugače, in mislim, da imajo moji sodelavci odlične razmere za delo, moja naloga je, da jim to omogočim, in njihova, da dajo vse od sebe, tako kot jaz. Seveda je delo naporno, vendar če želimo biti konkurenčni z najboljšimi na svetu, se je treba potruditi. Zagotovo pa vsak med nami uživa ob novih znanstvenih odkritjih, kar je tisto, kar nas žene naprej.
Danes najzanimivejši preboji potekajo na stičišču področij, kot so kemija in vede o življenju, v veliko veselje mi je, da v zadnjem času v raziskave lahko vključujem tudi matematiko, informatiko, medicino in da obstaja velik interes raziskovalcev z drugih področij za sodelovanje z nami.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje