ŠOS je za izdelavo mnenja odštel 12.000 evrov, v znesek pa je vključena tudi nadaljnja pomoč pri alternativnih oblikah zakona. Foto: MMC RTV SLO
ŠOS je za izdelavo mnenja odštel 12.000 evrov, v znesek pa je vključena tudi nadaljnja pomoč pri alternativnih oblikah zakona. Foto: MMC RTV SLO

Če vlada meni, da bo zgolj s takim zakonom rešila te probleme, se zelo moti, saj takšen administrativen ukrep ne bo dosegel drugih rezultatov.

Bojan Bugarič

Študentska organizacija Slovenije je namreč pri Inštitutu za primerjalno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani naročila izdelavo pravnega mnenja o zakonu o malem delu. Bugarič je dejal, da je predlog zakona o malem delu brez poglavja o presoji posledic predpisov in obrazložitve, iz katerih bi bilo razvidno, zakaj vlada predlaga tako radikalno reformo. Predlog zakona po njegovih besedah ne vsebuje normativnih elementov, ki jih pri pripravi zakonodaje zahteva pred kratkim sprejeta resolucija o normativni dejavnosti, je dejal.

"OECD ne navaja predlogov, o katerih govori vlada"
Poudaril je, da sklicevanje vlade, da je takšna reforma nujno potrebna zaradi stališč OECD-ja in drugih mednarodnih organizacij, ni utemeljeno, saj OECD takšnih predlogov ne navaja nikjer v svojih dokumentih. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj sicer opozarja na problematiko študentskega dela v povezavi s socialnimi pravicami, štipendijami in samim študijem.

Vlada bi morala po Bugaričevem predlogu za učinkovito skrajšanje študija priložiti zelo dobro obrazložen predlog zakona skupaj s predlogom zakona, ki bi obravnaval štipendije, hkrati pa bi morala predstaviti tudi načrtovane spremembe na področju visokega šolstva.

"Ni dokazano, da študij traja tako dolgo, zgolj zaradi zaslužkov"
Ob tem je dejal še, da prepričanje, da študij traja dolgo zgolj zaradi zaslužkov, ni nikjer dokazano, zato se je treba vprašati tudi o sami kakovosti študija in resnosti študija ter o vseh preostalih dejavnikih, ki vplivajo na njegovo dolžino.

Predsednica Študentske organizacije Slovenije Katja Šoba je poudarila, da vlada dela eksperiment z najšibkejšimi skupinami. Dokler država ne bo uredila štipendijske politike in zvišala števila štipendij, dokler ne bo delala na aktivni politiki zaposlovanja mladih in dokler ne bo sprejela potrebnih ukrepov na področju visokega šolstva, do takrat ne morejo privoliti v takšne eksperimente, ki bi ukinjali edini socialni korektiv. V sodelovanju z inštitutom bodo tako pripravili normativna izhodišča za ureditev študentskega dela v okviru obstoječe zakonodaje.

Če vlada meni, da bo zgolj s takim zakonom rešila te probleme, se zelo moti, saj takšen administrativen ukrep ne bo dosegel drugih rezultatov.

Bojan Bugarič