Minister za javno upravo Boris Koprivnikar se zaveda, da je treba pohiteti, a v pogajanja ne želi vstopiti neodgovorno. Foto: BoBo
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar se zaveda, da je treba pohiteti, a v pogajanja ne želi vstopiti neodgovorno. Foto: BoBo
Drago Ščernjavič, Branimir Štrukelj
Sindikalisti javnega sektorja ne nasprotujejo, da bi se pogovarjali o podaljšanju zdaj veljavnih ukrepov, ki se konecm leta iztečejo, a od vlade predtem pričakujejo natančne podatke, izračune in tudi konkretne odgovore, kaj bo storila na prihodkovni strani. Foto: BoBo
Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni
Vlada je dala soglasje, da Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij RS (URSIKS) obsojencem, ki delajo v Javnem gospodarskem zavodu Pohorje-Mirna, zagotovi plačila za nagrade za drugo letošnje polletje v višini 12.000 evrov. Foto: BoBo

Vlada si očitno želi za osnovo za pogajanja vzeti zadnji predlog, ki so ga pripravili vladni pogajalci pod vodstvom nekdanjega notranjega ministra Gregorja Viranta in ki dodatnih posegov v maso za plače ob podaljšanju sedanjih ne predvideva.

Večina ministrov zaostritev ukrepov vidi kot skrajno možnost, vlada pa je sicer na ponedeljkovem proračunskem posvetu ugotavljala, da je položaj za prihodnje leto zelo resen. Načrtov, kako se bo z njim spopadla, še ni razkrila, je pa finančni minister Dušan Mramor napovedal, da bo politika plač v javnem sektorju še naprej stroga.

Na vprašanje, ali drži, da mu je Mramor naročil znižanje plačne mase v javnem sektorju za tri odstotke v primerjavi z letošnjim letom, Koprivnikar danes ni želel konkretno odgovoriti.

Sindikati v znižanje plač ne bodo privolili
Sindikati so že sporočili, da v morebitna dodatna znižanja v nobenem primeru ne bodo privolili. V najboljšem primeru bi se dogovorili za podaljšanje trenutnih ukrepov in vsaj delno sprostitev napredovanj.

Šest sindikatov javnega sektorja, ki spadajo v okvir Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), opozarja, da po vseh letih varčevanja pri javnih uslužbencih ni več prostora za zniževanje njihovih plač in zmanjševanje njihovega števila. Vlado pozivajo, naj ukrepa na prihodkovni strani, za kar sami vidijo kar nekaj možnosti.

Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič meni, da bi se politiki morali zavedati, da s svojimi odločitvami usodno vplivajo na življenje konkretnih ljudi. Moramo po drugi poti in ne izključno po poti varčevanja in zmanjševanja delavskih pravic, saj so še druge možnosti, je poudaril.

Predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije - Glosa Mitja Šuštar pa možnosti vidi pri javnih naročilih, na primer v zdravstvu, pri doslednem pobiranju davkov, tudi pri sredstvih iz davčnih oaz, pa pri odločnem boju proti sivi ekonomiji. Med drugim se je zavzel še za zvišanje davka na finančne storitve, zavarovalniške posle, energetske dobičke.

Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič, vodja ene do dveh pogajalskih skupin javnega sektorja, ne nasprotuje, da bi se pogovarjali o podaljšanju zdaj veljavnih ukrepov, ki se konec leta iztečejo, a od vlade predtem pričakujejo natančne podatke, izračune in tudi konkretne odgovore, kaj bo storila na prihodkovni strani.

Vlada pozna stališče sindikatov
Koprivnikar je sicer že poudaril, da so vladi sindikalna izhodišča jasna in popolnoma razumljiva, a da bodo o njih lahko razpravljali takrat, ko si bosta strani izmenjali izhodišča in poiskali rešitve v okviru danih možnosti.

Dodal je tudi, da ne želijo zavlačevati, a da v pogajanja ne nameravajo vstopiti brez jasnih izhodišč. Tako je treba jasno opredeliti, kakšne so realne možnosti, kaj je tisto, kar lahko ponudijo sindikatom in kaj pričakujejo od njih.

Časa za pogajanja o ukrepih za obvladovanje plačne mase za prihodnje leto je vse manj, saj se konec leta izteče plačni dogovor in s tem trenutni varčevalni ukrepi. Slovenija pa mora v skladu z novimi evropskimi pravili za proračunski nadzor v Bruselj najpozneje do 15. oktobra poslati osnutek proračunskih dokumentov za prihodnje let.

Obsojencem denar iz proračuna
Je pa vlada dala soglasje, da Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij RS (URSIKS) obsojencem, ki delajo v Javnem gospodarskem zavodu Pohorje-Mirna, zagotovi plačila za nagrade za drugo letošnje polletje v višini 12.000 evrov.

Kljub začetemu postopku likvidacije javni gospodarski zavod še vedno opravlja svoje dejavnosti in jih bo opravljal do zaključka postopka, nato pa se bodo dejavnosti prenesle na javni gospodarski zavod Kozjak Maribor.

A zaradi nelikvidnosti zavoda obsojenci niso prejeli nagrad za svoje delo že od konca junija, zato je treba znotraj URSIKS-a zagotoviti sredstva tudi za plačilo navedenih obveznosti do konca leta 2014.

V četrti točki odloka o prenehanju javnega gospodarskega zavoda Pohorje Mirna je določeno, da se vse obveznosti, ki so nastale iz opravljanja dejavnosti javnega zavoda, poplačajo iz proračuna Republike Slovenije, zato je ministrstvo za pravosodje predlagalo, da vlada izda soglasje za plačilo nagrad zaprtim osebam, kar je ta tudi storila.