Premik kazalcev bo dobro del tistim, ki radi spijo dlje, saj se je spanec podaljšal za eno uro.

Zimski čas, ki je tudi s Soncem usklajen čas, bo trajal do zadnje nedelje v marcu oziroma do 25. marca prihodnje leto.

Premik ure naj bi pripomogel k prihranku energije, več svetlobe pa naj bi zmanjšalo število prometnih nesreč in kriminala. Pozitivne učinke naj bi po mnenju zagovornikov premika ure občutilo tudi gospodarstvo. Nasprotniki premika pa menijo, da energetskih prihrankov ni, negativni učinki naj bi se odrazili tudi pri biološki uri ljudi.

Že tisočletja ima merjenje časa za človeštvo poseben pomen. Na to nakazujejo najdbe, kot so majevske piramide ali egiptovski obeliski, ki so tudi prve javne sončne ure. Sodobne ure naj bi se pri merjenju časa od velikega poka pa do danes zmotile zgolj za eno sekundo.

Za usklajevanje enotnega svetovnega časa (UTC) skrbi Mednarodni urad za uteži in mere v Parizu. V Sloveniji meritve opravlja Slovenski institut za kakovost in meroslovje, ki je v okviru urada za meroslovje nosilec nacionalnega etalona za čas in s svojo cezijevo uro tudi prispeva k določanju UTC.

Da bi zmanjšali porabo energentov in bolj izkoristili svetli del dneva, so prvi premik ure izvedli po drugi svetovni vojni v Avstriji in Nemčiji. V Sloveniji uro prestavljamo v skladu z evropsko direktivo, ki ureja premik ure v EU-ju.