Po glasovanju članov odbora je novinarjem dejal, da ima o zaslišanju pozitiven vtis. "Prepričan sem, da imamo možnost narediti nekaj dobrega in korisnega," je bilo vse, kar je izjavil. Sicer pa na kar nekaj vprašanj opozicijskih poslancev ni odgovoril, na vprašanje, kdo bodo njegovi državni sekretarji, pa je odvrnil, da še ne ve.

Slaba banka bo, a se od nje bistveno več pričakuje, kot slaba banka dejansko lahko naredi, je v odgovoru na vprašanja članov odbora DZ-ja za finance dejal kandidat za finančnega ministra Uroš Čufer.

Čuferja skrbi, da bi se veliko denarja porabilo za slabo banko in bi ga zmanjkalo za sanacijo podjetij. Poleg tega, po njegovih besedah, cilji slabe banke v zakonu niso jasno zapisani. Sklepa, da gre za očiščenje slabih terjatev, zagon gopodarstva in preganjanje slabe prakse v bankah in podjetjih. »Nobeden od teh ciljev ne more biti dosežen in bi se izkazal kot neučinkovit, deloval bi v spremenjeni obliki," meni Čufer.

Velika večina zaposlenih v NLB-ju nima nič s slabimi posojili
Ne strinja se z idejo, da bi bila slaba banka instrument preganjanja odgovornih. »Marsikoga moti neko enačenje, da smo vsi iz NLB-ja lopovi, velika večina zaposlenih v NLB-ju nima nič s tem. Zdi pa se mi absurdno, da je treba terjatve od podjetij odkupiti, da podjetje preiskuješ. Denar je bil že porabljen. Gre za čuden paradoks. Ni razloga, da bi bila ekonomija kot stroka talec neke druge stroke: kriminalisti naj se ukvarjajo z iskanjem odgovornosti," pravi Čufer. Ponovil je tudi, da sam ni dajal slabih posojil.

Prenos terjatev na zalogo
Druga slabost slabe banke po njegovem mnenju pa je prenos terjatev na zalogo, ko se bo morda kakšen racionalen kupec našel za nakup kakšnega podjetja. "Ustanavljati slabo banko zato, da bi neko podjetje mogoče enkrat nekdo kupil, ni logično dejanje." Čufer sicer meni, da je slaba banka zelo pomemben element pri odpravljanju kreditnega krča, vendar ni zadosten.
Opozarja tudi, da je operativni vidik slabe banke še zelo nedodelan.

Na odboru tudi o pujsku in tačkah
"Upam, da bom pujska nahranil," je kandidat za finančnega ministra Uroš Čufer odgovoril poslancu SLS-a Romanu Žvegliču, ki ga zanimalo, kaj bo z razbitim pujskom, o katerem je pel Zoran Predin. Medtem pa je poslanec SD-ja Čuferju obljubil, da bo zanj "dvignil svojo tačko".

Prioriteti: zagon gospodarstva in javnofinančna vzdržnost
Zagon gospodarstva s sanacijo bančnega sistema ter javnofinančna vzdržnost in konsolidacija javnih financ bosta prioriteti Uroša Čuferja, če bo potrjen v parlamentu za finančnega ministra.

"Glede stanja gospodarstva so napovedi za leto 2013 slabe. Čas je, da se začne ukrepati, povečuje se brezposelnost, slabe terjatve v bankah so sistemska neravnovesja, ki jih je treba odpraviti. Treba je odpraviti vzroke za glavna neravnovesja, ne le odpravljati njihove posledice," napoveduje Čufer.

Ne da se izboljšati ene banke brez izboljšanja okolja
Banke same po sebi niso prezadolžene, imajo pa problem terjatev zaradi poslovnega kreditiranja in posledično jim primanjkuje kapitala. "Ne da se ene banke izboljšati, ne da bi se izboljšalo celo okolje".

Kandidat za finančnega ministra Uroš Čufer zagotavlja, da že poteka dobra pobuda Združenja bank Slovenije na podlagi analize 130 podjetij, ključnih za gospodarstvo, ki jo vidi kot dobro izhodišče za podrobne ukrepe. "Mogoče je glede tega malo zgodaj govoriti, tudi zaradi maastrichtske pogodbe, po kateri so ukrepi, pomoč države prepovedani brez predhodnega soglasja Evropske komisije." Kateri bo najoptimalnejši ukrep, Čufer še ne ve, prav tako ne ve, koliko bo stal.

Bonitetne agencije so skeptične
Javni sektor po njegovem mnenju ni prezadolžen, vendar je prisoten hitri trend poslabševanja. " Imamo problem nekredibilnosti, bonitetne agencije so skeptične, ali znamo ukrepe tudi izpeljati, treba je pripraviti plan, ki bo prepričal investitorje. Biti moramo zelo konkretni glede prestrukturiranja gospodarstva, iti postopno in previdno."

Na koncu 40-minutnega uvodnega nagovora članov odbora je Čufer dejal, da ne pričakuje, da bo lahko, in da bo treba sprejeti marsikatero težko odločitev. "Ne bi sprejel kandidature, če ne bi mislil, da smo lahko uspešni," je dejal, preden so mu člani odbora začeli postavljati vprašanja.