S prvim je potrdil, da ni predsednik države, vlade, parlamenta, minister, poslanec, ustavni ali vrhovni sodnik ... V drugem, ki se mu reče samopotrdilo, pa je moral podpisati, da davkov ne plačuje ne v Avstriji ne na Deviških otokih in ne kje drugje.

Ker gre za skromen znesek 4.000 evrov in ker občan ni odprl nobenega novega računa in na banko ni prinesel nobenega novega denarja, se nam je administrativni postopek zdel vendarle nekoliko pretiran.

Posledice vse več terorističnih dejanj po svetu vedno bolj občutimo tudi navadni državljani. Poleg daljših čakalnih vrst na mejnih prehodih se daljšajo tudi čakalne vrste v bankah. Zaradi zaostritve zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma so namreč banke dolžne poslovanje komitentov podrobneje spremljati, kar pomeni, da mora komitent izpolniti tudi kakšen obrazec več kot včasih.

Banke tudi s spremljanjem posameznih poslov ugotavljajo stopnjo tveganosti posamezne stranke. Zdaj že vsako gotovinsko transakcijo nad 15.000 evrov prijavijo Uradu RS za preprečevanje pranja denarja. Strožji zakon je posledica tudi razkritja afere o Panamskih dokumentih.

V primeru, da gre za visoko tvegano stranko, kot je na primer oseba, ki izhaja iz visoko tvegane države, med te denimo spada tudi Bosna in Hercegovina, je treba pridobiti tudi dokazilo o izvoru sredstev. Kar pa pogosto povzroča tudi takšne in drugačne odzive komitentov.
Za podrobnejše informacije in razlago smo želeli povprašati Urad RS za preprečevanje pranja denarja, a dobili odgovor, da za to temo nimajo primernega sogovornika. Podoben odgovor so nam poslali tudi iz Banke Slovenije in ministrstva za finance. V pogovoru s Slavkom Bobovnikom je v Dnevniku dogajanje komentiral davčni svetovalec Ivan Simič. Kaj je povedal, si lahko ogledate v spodnjem prispevku.