Proračunski prihodki so v letu 2016 načrtovani v znseku 8,7 milijarde evrov, odhodki pa bodo z 9,5 milijarde evrov za približno 320 milijonov evrov manjši kot letos. Proračunskega primanjkljaja bo tako 839,3 milijona evrov oz. 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je najnižji primanjkljaj po začetku krize.

Primanjkljaj je za 50 milijonov evrov večji od prvotnih načrtov vlade. "Edini razlog za povečanje so migracijski tokovi, zaradi katerih se zagotavlja dodatnih 123 milijonov evrov pri finančnem ministrstvu," je v ponedeljek poslancem pojasnil predsednik vlade Miro Cerar.

V letu 2017 bodo prihodki ostali na približno enaki ravni kot leta 2016, odhodki pa naj bi se zmanjšali še za približno 110 milijonov evrov, na 9,4 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je tako načrtovan v znesku 717,8 milijona evrov, kar je 1,74 odstotka BDP-ja. Ali bo treba zagotoviti dodatna sredstva za kritje stroškov begunske krize tudi v letu 2017, bo vlada ocenila jeseni.

Vlada je pri pripravi svojega prvega dvoletnega proračuna sledila cilju, da se nadalje spodbuja gospodarska rast, tudi s spodbujanjem javne potrošnje. Cerar je ob začetku obravnave v DZ-ju poslance spomnil, da se povečuje masa za plače in prispevke zaposlenih v javnem sektorju, sproščajo se nekateri varčevalni ukrepi s področja socialnega varstva in družinskih prejemkov, v letu 2016 bo prišlo do izredne uskladitve pokojnin.

Začasno višje stopnje DDV-ja tudi formalno trajne
DZ je v krizi zvišani stopnji DDV-ja, ki naj bi bili zgolj začasni, ohranil kot trajen ukrep. Prav tako so potrdili s sindikati sklenjen dogovor o rahljanju nekaterih varčevalnih ukrepov.

Splošna stopnja DDV-ja se bo tako trajno dvignila z 20 na 22 odstotkov, znižana stopnja, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Po besedah sekretarke finančnega ministrstva Mateje Vraničar Erman je ta ukrep nujen v strategiji uravnoteženja javnih financ in odprave proračunskega primanjkljaja. S tem se ne bo negativno vplivalo na gospodarsko okrevanje, je zagotovila.

Z novelo zakona o DDV-ju se bo poenostavila tudi administracija postopkov za uvoznike pri plačevanju DDV-ja, s čimer bo po besedah piscev zakona gospodarstvo prihranilo 32 milijonov evrov letno.

DDV se bo po novem pri uvozu obračunal na podlagi davčnega obračuna in ne več kot neposredna dajatev. Za prejemnike blaga to pomeni predvsem finančno razbremenitev, saj jim ne bo več treba financirati uvoznega DDV-ja in ga bo lahko obračunal in plačal prek obračuna DDV-ja. Nova ureditev bo veljala za blago, uvoženo od 1. julija 2016 dalje.
Javni uslužbenci bodo dobili več, študentsko delo bo še vedno stalo več
Poslanci in poslanke so prav tako potrdili zakon o plačah javnih uslužbencev. Z njim se bo septembra 2016 sprostila znižana plačna lestvica, tudi regres bo prihodnje leto višji, čeprav še vedno nekoliko znižan.

Redna delovna uspešnost se tudi v letu 2016 ne bo izplačevala, prav tako ostajajo omejitve pri izplačevanju delovne uspešnosti pri povečanem obsegu dela. Za eno leto se podaljšujejo tudi določilo, da uslužbencu preneha pogodba o zaposlitvi, če izpolnjuje pogoje za upokojitev, omejitev letnega dopusta na 35 dni in nekatere omejitve pri sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb.

Poleg nekaterih varčevalnih ukrepov je DZ podaljšal oz. ohranil tudi višino obremenitve študentskega dela, minimalno urno postavko ter višino koncesijskih dajatev. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo Petra Pogačarja je novela namreč pomembno uredila problematiko študentskega dela, saj je uvedla plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje.

Gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi se zamika za tri leta
Med pomembnejše zakone, ki so jih parlamentarci danes potrdili, spada tudi novela zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, ki za tri leta podaljšuje rok za zgraditev cele verige hidroelektrarn in pridobitev uporabnega dovoljenja. Novi rok za je tako do konca 2019, rok za pridobitev uporabnega dovoljenja pa konec leta 2020.

Z zakonom je urejena koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni Vrhovo, Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice z izkoriščanjem vodnega potenciala spodnje Save. Državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Tanja Bogataj je pojasnila, da je podaljšanje nujno potrebno zaradi pridobitve potrebnega denarja. Prvotni rok je namreč kot leto dokončanja gradnje določal leto 2016, uporabno dovoljenje pa bi bilo treba pridobiti do leta 2017.

Nekateri starši bodo dobili nekaj več otroškega dodatka
Dobra novica pa je iz DZ-ja prišla za nekatere starše, saj se bo sprostilo varčevanje pri otroškem dodatku. Tako bo prenehal veljati del zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je v petem in šestem dohodkovnem razredu znižal otroški dodatek za deset odstotkov. Za upravičence iz sedmega in osmega dohodkovnega razreda pa se omejitev glede prejemanja otroškega dodatka podaljšuje.

Sprememba se nanaša tudi na državno štipendijo. Po varčevalnem zakonu bi morali biti tisti iz petega dohodkovnega razreda znova upravičeni do nje, a bi to državo preveč stalo, zato je uvedeno prehodno obdobje. V njem še ne bodo upoštevani čisto vsi iz petega dohodkovnega razreda, ampak le tisti, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 56 odstotkov neto povprečne plače.
Kljub nekaterim prekinitvam varčevanja na socialnem področju pa se je parlament vseeno odločil podaljšati varčevalne ukrepe pri starševskih nadomestilih, dodatku na veliko družino in pomoči ob rojstvu otroka. Varčevalne ukrepe bi po noveli sprostili z letom, ki bo sledilo letu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka BDP-ja, dodatno pa so v zakon vnesli še določilo, da mora rast stopnje delovne aktivnosti presegati 1,3 odstotka.