Iz pravilnika izhaja, da se koncesija na podlagi javnega razpisa podeli pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki izpolnjuje pogoje iz zakona o dolgotrajni oskrbi, na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov in koncesijskega akta.

Koncesionar je lahko domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, v Sloveniji registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, oziroma je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti vpisana v register v Sloveniji. Izpolnjevati mora kadrovske, prostorske in tehnične pogoje ter standarde za opravljanje dejavnosti, ki so določeni v zakonu in podzakonskih predpisih.

Sorodna novica Zakon o dolgotrajni oskrbi za zdaj prinaša nove pravice oskrbovalcem družinskih članov

Pogoj je tudi, da zagotavlja storitve dolgotrajne oskrbe, kot so pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila, in storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Poleg tega pravilnik zahteva, da mu ni bilo s pravnomočno sodbo ali dokončno odločbo upravnega organa prepovedano opravljanje dolgotrajne oskrbe, socialnovarstvene ali zdravstvene dejavnosti.

Tako ponudnik za pridobitev koncesije v instituciji kot ponudnik za pridobitev koncesije na domu priloži bodisi organizacijsko shemo med drugim s številom in strukturo predvidenih zaposlenih in s podatki o njihovi izobrazbi bodisi organizacijsko shemo s prikazanimi predvidenimi zaposlenimi in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati, ter izjavo, da bo ponudnik pred začetkom opravljanja dolgotrajne oskrbe zaposlil izvajalce v skladu s standardi in normativi.

Koncesija se lahko pod določenimi pogoji podeli tudi ponudniku dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki v času razpisa še ne razpolaga s primernim objektom oziroma prostori za opravljanje dolgotrajne oskrbe, še izhaja iz pravilnika.

Zakon o dolgotrajni oskrbi se je začel postopno izvajati 1. januarja

Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki sistemsko ureja področje in določa pravice in storitve, se je začel postopno izvajati 1. januarja. Prva pravica, ki se je začela izvajati, je pravica do oskrbovalca družinskega člana. Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu se bo začela izvajati 1. julija 2025. Uporabnik bo lahko v tem okviru dobil vso pomoč in oskrbo, ki bi jo sicer lahko dobil le v domu za starejše. Vključuje denimo pomoč pri oblačenju in hranjenju ter pomoč pri jemanju zdravil.

Pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji v skladu s tem zakonom pa se bo začela izvajati 1. decembra 2025. Uporabnik bo plačal le za nastanitev, medtem ko bo celoten obseg socialnovarstvenih storitev pokrila solidarnostna blagajna, določa zakon.