Predsednik slovenske vlade se je namreč udeležil 25. vrha držav Srednjeevropske pobude (SEP), ki ga je gostil avstrijski kancler Werner Faymann, Cerar pa se je tam zavzel za nadaljnjo podporo SEP-a državam Zahodnega Balkana.

Spomnil je, da je regionalno sodelovanje postalo nova najljubša besedna zveza v regiji, na čemer bi bilo treba graditi tudi dolgoročno za uresničitev pomembnih in praktičnih sprememb, potrebnih za boljše življenje ljudi v tem prostoru.

Podpora željam po priključitvi EU-ju
SEP mora po njegovem mnenju nadaljevati svoje dejavnosti v podporo državam, ki niso članice EU-ja, saj je perspektiva članstva v Evropski uniji motor izvajanja reform v regiji in porok stabilnosti. Ob tem je izrazil upanje, da bo medsebojno sprejemljiv kompromis Makedoniji omogočil nadaljevanje po evropski poti.

Slovenski premier je pozdravil tudi krepitev sodelovanja pobude SEP-a z drugimi regionalnimi organizacijami, saj lahko pobuda deluje kot most med makroregionalnimi strategijami EU-ja, obenem pa krepi vlogo v vzhodnem partnerstvu.

"Želja po miru na tej celini je tisto, kar je pripeljalo do nastanka EU-ja, dialoga prek različnih pobud, zato je potrebna polna podpora državam, ki se jim želijo priključiti, tudi od SEP-," se je zavzel Cerar.

Energijska varnost povezana s prehodom v nizkoogljično družbo
Dodaten strateški izziv, s katerim se sooča srednjeevropska regija, je energetska varnost, pri čemer se Slovenija zavzema za diverzifikacijo energetskih virov, poti in dobaviteljev znotraj ekonomskega prostora SEP-a. Cerar je sicer prepričan, da je energetska varnost neločljivo povezana s prehodom v nizkoogljično družbo in vzpostavitvijo polno integriranega notranjega energetskega trga EU-ja.

Glede vizije nadaljnjega dela SEP-a pa je Cerar dejal, da Slovenija podpira okrepitev poslovne dimenzije pobude z večjim vključevanjem zasebnega sektorja v financiranje projektov pobude.

Srednjeevropski pobudi sicer letos predseduje Avstrija, konec leta pa bo predsedovanje prevzela Makedonija. SEP vključuje 18 držav - Albanijo, Avstrijo, Belorusijo, BiH, Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Madžarsko, Italijo, Makedonijo, Moldavijo, Črno goro, Poljsko, Romunijo, Srbijo, Slovaško, Slovenijo in Ukrajino.