Ekonomski-socialni svet razpravljao zakono o delu na črno, inšpecijskem nadzoru in zakonu o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti. Foto: BoBo
Ekonomski-socialni svet razpravljao zakono o delu na črno, inšpecijskem nadzoru in zakonu o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti. Foto: BoBo
Anja Kopač Mrak
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je že pred sejo ESS-ja pojasnila, da sta zakona načeloma usklajena, doreči je bilo treba le še nekatere podrobnosti. Foto: BoBo

Delodajalci tako pogrešajo rigoroznejšo opredelitev medsosedske pomoči, drugi pa večjo vključenost socialnih partnerjev v inšpekcijski nadzor.

Sindikati: Napredek v uvedbi vavčerskega sistema
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen je tako pred sejo pojasnil, da v predlogu zakona o delu na črno vidi napredek predvsem v uvedbi vavčerskega sistema za osebno dopolnilno delo. "To je neki kompromis in mislim, da je to boljše, kot da tega nimamo," je ocenil. Vavčerski sistem za dela, kot je občasna pomoč v gospodinjstvu, predvideva plačilo socialnih prispevkov. Za vavčer bi moral naročnik storitve odšteti šest evrov na dan, s tem pavšalnim zneskom pa bi bili pokriti prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje izvajalca del.

Majcen je še dejal, da je nekaj malenkosti treba doreči še glede zakona o inšpekciji dela - npr. določitev roka odzivnosti inšpektorjev. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije medtem zahtevajo večjo vlogo socialnih partnerjev pri inšpektorskem nadzoru.

Delodajalci: Vavčerski sistem precej zahteven
Izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Čerin, je že pred sejo omenila več pomislekov - opozorila je, da je vavčerski sistem zahteven in da se bodo ljudje nanj težko navadili. Problematičen je lahko tudi pavšalni znesek šestih evrov. Če nekdo na mesec z osebnim dopolnilnim delom zasluži 400 evrov, to ni veliko, za tistega, ki zasluži 30 evrov, pa je, je izpostavila.

Poleg tega bi bilo treba po njenih besedah bolj rigorozno definirati medsosedsko pomoč - tokratni zakon se tega dela, potem ko je njegov predhodnik zato padel na referendumu, ne dotika. V GZS-ju si želijo, da bi se v zakonu jasno povedalo, kaj pomeni takšna pomoč oz. ali se nanaša na neposredno sosedstvo ali na "zadnjo hišo v vasi". "Treba se je zavedati, da z naslova teh oblik dela prihaja kar precej poškodb in da je več ali manj v teh primerih plačnik nadomestila za bolniško odsotnost delodajalec," je pojasnila Čerinova.

Odpuščanje v javnem sektorju za vsako ceno?
Sindikati javnega sektorja pa so nezadovoljni s predlogom zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti (Zipro). Po besedah Branimirja Štruklja se namreč zmanjševanje števila javnih uslužbencev za odstotek na letni ravni ureja v nasprotju z dogovorom z vlado. Dogovorili so se namreč, "da bomo restriktivno nenadomeščali tiste javne uslužbence, ki odidejo, dikcija v Zipru pa zdaj govori o absolutnem zmanjševanju števila javnih uslužbencev in to na ravni vsakega zavoda posebej."

Po predlogu v Zipru bi denimo šola, ki nima zaposlenih, ki bi izpolnjevali pogoje za upokojitev, morala v vsakem primeru znižati število zaposlenih za en odstotek. Sindikalna stran bo vztrajala, da se ta člen v zakonskem predlogu popravi in bo skladen z dogovorom, je poudaril Štrukelj. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je dejala, da vlada ni imela namena kršiti sprejetega dogovora in verjame, da se bodo lahko dogovorili. Predloge sindikatov bo preučilo ministrstvo za finance in če resnično prihaja do neskladja med sprejetim dogovorom in zapisom v Zipru, bo to odpravljeno, je dodala.