Na seji odbora DZ-ja za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo so se v pereči razpravi opredelili do zahteve za oceno ustavnosti dela novele zakona o vladi. Katarina Kralj iz zakonodajno-pravne službe je predstavila mnenje službe glede očitkov skupine poslancev, ki izpodbijajo odločbo, ki se nanaša na status in organizacijo državnega tožilstva. Dejala, je da očitke zavračajo kot neutemeljene, ob tem pa pojasnila, da je državno tožilstvo samostojen državni organ, ki ima svoje pristojnosti na področju pravosodja.

Po mnenju zakonodajno-pravne službe tako odločba ne posega v samostojnost in niti ne v funkcionalno nadrejenost tožilstva policiji. "Prav tako se ni spremenilo veljavno zakonsko razmerje med izvršilno oblastjo in državnim tožilstvom, niti vlada ni dobila okrepljenih pristojnosti do državnega tožilstva," je navedla.

Glede očitka, da določba krši zunanji videz neodvisnosti, pa je pojasnila, da se nam tu zastavlja vprašanje, "ali lahko pri državnem tožilstvu sploh govorimo o tem". "Javnost in stranke vidijo državnega tožilca drugače kot sodnika," je prepričana.

"Tudi na zunaj je treba zagotavljati videz neodvisnosti"
Maša Kociper iz Pozitivne Slovenije je v svojem odzivu znova poudarila, da gre pri določbi za "poseg v načelo delitve oblasti". Po njenih besedah so vsi ustavnopravni strokovnjaki presodili, da taka ureditev ni primerna. "Državno tožilstvo ne sme dajati vtisa, da bi lahko bilo podaljšana roka izvršilne oblasti oziroma ministra," je poudarila.

Prav tako se ni strinjala z mnenjem zakonodajno-pravne službe, da videz neodvisnosti ni pomemben. "Videz o tem, ali je nekdo res neodvisen ali ne, je zelo pomemben. Tudi na zunaj je treba zagotavljati videz neodvisnosti," je prepričana Kociprova.

Jerovšek: Predlagatelji so želeli delati meglo
Poslanec SDS-a Jožef Jerovšek, pa je poudaril, da so bila stališča predlagateljev v mnenju zakonodajno pravne službe ovržena, zato je prepričan, da ustavno sodišče ne bo podleglo pritiskom in "napadu na stroko".

"To je pingvinsko napihovanje in takšni očitki nikakor ne morejo biti uspešni, zato sem prepričan, da ustavno sodišče ne bo podleglo temu pritisku," je dejal Jerovšek.

Meni še, da namen predlagateljev ni bil, da bi pred ustavnim sodiščem zrušili 4. člen zakona o vladi, ampak so želeli "delati meglo ter tako ščititi korupcijo, gospodarski kriminal, zniževati ugled tožilstva in ministrstva za notranje zadeve". Ob tem je izpostavil nedavno razkritje posrednih transakcij med MOL-om in zasebnim podjetjem Zorana Jankovića.

Po mnenju Mirka Brulca iz SD-ja pa je bila odločitev za ustavno presojo zakona prava. Državno tožilstvo je po njegovih besedah pod pravosodnim ministrstvom že vrsto let in takšna ureditev tudi v preteklosti ni bila ustavno sporna.

Predlagatelji izpodbijali določbo zakona, ki ne velja več
Iz mnenja zakonodajno-pravne službe lahko razberemo, da je predlagatelj izpodbijal prehodno določbo, ki je uredila časovno omejen prenos tožilstva na notranje ministrstvo in ki je veljala od dne prisege ministrov dne 4. februarja do dne uveljavitve novele zakona o državni upravi, 20. marca.

Zakonodajno-pravna služba je tako ugotovila, da je predlagatelj izpodbijal določbo zakona, ki ne velja več, ustavno sodišče pa praviloma ne presoja o ustavnosti zakonov, ki so prenehali veljati, so še navedli v mnenju.