V izločilnih bojih je Anthony Randolph pokazal, da slovenski reprezentanci predstavlja dodano vrednost. Foto: Reuters
V izločilnih bojih je Anthony Randolph pokazal, da slovenski reprezentanci predstavlja dodano vrednost. Foto: Reuters
Igor Kokoškov, Matej Erjavec
Selektor reprezentance Igor Kokoškov in predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec. Foto: www.alesfevzer.com
Slovenci so si že zagotovili zgodovinsko medaljo, v nedeljo pa bodo na krilih izjemne podpore s tribun naskakovali zlato. Foto: Reuters

Leta 1993, ko je bilo evropsko prvenstvo v Nemčiji, je slovenska reprezentanca ob debiju zasedla skromno 14. mesto. Leto poprej je sicer bila celo blizu preboja na olimpijske igre v Barcelono, nato pa so se začela leta neuspešnih nastopov na EP-jih. Kar 12 let je potrebovala, da se je, čeprav je imela vmes na papirju kakovostne ekipe, prebila v izločilne boje. Predtem je bila najboljša uvrstitev deseto mesto. V Beogradu je na krilih navijačev vendarle prišla do četrtfinala, a tam po treh zmagah klonila in bila šesta. Tedaj si je tudi priigrala prvi nastop na svetovnem prvenstvu. Leta 2007 je znova odlično igrala v skupinskem delu, v četrtfinalu pa doživela grenek poraz proti Grčiji in konec je bil s sedmim mestom.

"Kar se dogaja, je neponovljivo"
Ko je Jure Zdovc zatem prevzel selektorsko vlogo, je odkrito spregovoril o medalji. Slovenija je bila leta 2009 povsem blizu. Prvič je preskočila četrtfinalno oviro, a z dvema tesnima porazoma proti Srbiji in Grčiji končala tik pod stopničkami na četrtem mestu. Prvenstvo v Litvi je bilo ogrevanje za domači EuroBasket. Leta 2011 je z neprepričljivo igro Slovenija končala na sedmem mestu, doma je bila peta, potem ko jo je v četrtfinalu ustavila poznejša dobitnica zlata Francija. Tudi na svetovnem prvenstvu leta 2014 – vmes je bila leta 2010 osma – je klonila v četrtfinalu proti poznejšim prvakom Američanom. Na zadnjem EP-ju je reprezentanca nastopila oslabljena, v osmini finala pa izgubila proti Latviji.

Letos je vendarle sestavila zmagovito formulo, ki je skovala medaljo. Ne le to, Slovenci so na turnirju še neporaženi, igrali bodo v finalu, vsi pa so si enotni, da igrajo najlepšo košarko, moderno in hitro. "Še vedno ne dojemamo, kaj se dogaja. Všeč mi je, da fantje pravijo, da je v nedeljo nova tekma, kar pomeni, da si res želijo tega zlata. Rečem jim lahko samo vsa čast. Preprosto uživamo v tem, kar se dogaja, ker je po mojem mnenju neponovljivo. Pred prvenstvom bi takoj podpisal za polfinale, potem pa pač, kar se zgodi. Zdaj vidimo, da to ni naključje. Seveda zdaj ne bi bil zadovoljen s srebrom, saj bi to pomenilo, da si zadnjo tekmo izgubil. Lepo je, da zadnjo tekmo zmagaš, pa četudi za peto mesto." Izjemno napet je bil četrtfinale proti Latviji, ki ga je Slovenija dobila po razburljivi končnici (103:97), suverena pa zmaga v polfinalu proti najboljši reprezentanci zadnjega desetletja in branilki naslova Španiji (92:72). Erjavec je z nasmeškom na obrazu priznal, da je po napetem četrtfinalu jokal, v polfinalu pa le še užival. Po njegovih besedah so se "kamenčki idealno sestavili v mozaik, zdaj čakamo le še končno sliko".

Brez Randolpha ne bi bili tako daleč
Ključen kamenček je dodal selektor Igor Kokoškov, Erjavec pa pravi, da ne bi šlo niti brez Američana Anthonyja Randolpha, zato je poudaril, da je vlada naredila pravo potezo, ko je prepoznala potencial in naturalizirala izvrstnega krilnega centra. Pri prihodu obeh je glavno vlogo odigral generalni sekretar KZS-ja in nekdanji reprezentančni kapetan Rašo Nesterović: "Prepričan sem, da brez Randolpha ne bi prišli tako daleč. Ideja je bila Nesterovićeva, pri tem pa je pomagal tudi Luka Dončić, s katerim sta soigralca. Poteza se je izkazala za idealno, saj vidite, kako igra in kaj daje navijačem. Preprosto je Slovenec. Kandidatov je bilo več, a Randolph je bil prva izbira. Ko smo vzpostavili stik z njim, ni bilo več nobenega vprašanja. Videli smo, da je pripravljen, potem pa je bilo treba odstraniti zakonodajne ovire."

"Pomagali so pravi ljudje. Ne smem pozabiti omeniti Petra Vilfana, ki ima pravo košarkarsko srce in pamet, da je vse skupaj izpeljal," je dejal Erjavec, tudi nekdanji košarkar, in dodal, da bo KZS reprezentante nagradil v skladu s svojimi zmožnostmi, pripadla jim bo tudi nagrada ministrstva: "Največja nagrada bo to, kar bodo imeli okoli vratu."

Kaj to pomeni za prihodnost? Nedvomno je to lahko rešitev slovenske košarke. KZS se je znašel v rdečih številkah, številni klubi so v zatonu in v slabem finančnem položaju. Ta uspeh lahko prinese žarek upanja: "Zdaj neizmerno uživam. Škoda, da je v nedeljo že konec. Sploh ne razmišljam še, kaj to pomeni za slovensko košarko in našo zvezo. Preprosto še ne dojemam, kaj smo dosegli." Tudi v primeru nedeljskega slavja pa Slovenija še ne bo z izsiljenimi novimi pravili Fibe uvrščena na nobeno tekmovanje. Novi evropski prvak bo moral tako v kvalifikacije za svetovno kot tudi za evropsko prvenstvo - naslednje bo šele čez štiri leta: "S Fibo se veliko pogovarjamo in sestankujemo, vendar odgovorov nimamo. Vedno več je kritik na račun Fibe, saj nihče ne želi igrati kvalifikacij brez najboljših igralcev. Zdaj so še posebej glasne postale najmočnejše zveze, Španija, Francija ..." je sklenil Erjavec.

Iz Carigrada