Ivo Milovanovič o kandidaturi Aleksandra Čeferina za predsednika Evropske nogometne zveze. Foto: MMC RTV SLO
Ivo Milovanovič o kandidaturi Aleksandra Čeferina za predsednika Evropske nogometne zveze. Foto: MMC RTV SLO

Tudi pozneje je pri meni pridobival, vem, da to sploh ni pomembno, posebno spoštovanje. Recimo, na gostovanju v Argentini, ko je zaradi domobranske zastave med gledalci ob protestih zapustil svoj sedež med domačimi VIP-ovci in se preselil na klop Slovenije in po tekmi zelo ostro obsodil vmešavanje politike v šport in nespoštovanje pravih slovenskih državnih simbolov. Ali pa, znal je zaščititi selektorja, ko je ta potreboval njegovo zaščito.

Čeferin: Uefa ne potrebuje revolucije, ampak evolucijo

Nehote pomislim, da je to postal moj sosed, znanec ali prijatelj, in spet se nehote spomnim svojega spoštovanega dedka (čeprav je že dolgo pokojni, ga še danes vidim na železniški postaji v Preserju, kako je z rdečo kapo na glavi pozdravil vsak vlak, bodisi proti Ljubljani ali Trstu), ki mi je rekel, naj se veselim vsakega uspeha znanca ali prijatelja, kajti to je hkrati tudi uspeh ali priznanje za okolje, v katerem živim, in da je to dobro za vse nas. Tudi zame.

Pošteno moram priznati, da sem bil ob izvolitvi Aleksandra Čeferina za predsednika NZS-ja kar malo skeptičen. Poznal sem ga iz medijev kot izjemnega advokata, ki je "branil", vsaj zame, vprašljive "poštenjakarje". No, ob najinem prvem daljšem pogovoru na enem od gostovanj reprezentance sem hitro spoznal, da je NZS dobila dobrega, predvsem pa avtoritativnega, racionalnega in delovnega predsednika, ki ima rad nogomet in vse drugo, kar je okoli njega.

Tudi pozneje je pri meni pridobival, vem, da to sploh ni pomembno, posebno spoštovanje. Recimo, na gostovanju v Argentini, ko je zaradi domobranske zastave med gledalci ob protestih zapustil svoj sedež med domačimi VIP-ovci in se preselil na klop Slovenije in po tekmi zelo ostro obsodil vmešavanje politike v šport in nespoštovanje pravih slovenskih državnih simbolov. Ali pa, znal je zaščititi selektorja, ko je ta potreboval njegovo zaščito.

Še danes imam občutek, da raje, kot bi sam nastopal v medijih, to vlogo prepušča sodelavcem, ki jim na vsakem koraku javno izreka priznanja. Tako je bilo tudi ob odprtju čudovitega vadbenega centra NZS-ja na Brdu, ki so ga brez državnega denarja in ob številnih preprekah zgradili nogometni delavci s Čeferinom na čelu. Skratka, zdi se mi, da spoštovanje do drugega, delavnost in moštvena miselnost nekako izhajajo iz dobre družinske vzgoje.

Ne vem, ali res vemo, kaj pomeni kandidirati za vodilno funkcijo v Združenih narodih ali Uefi? Za Združene narode (za generalnega sekretarja kandidira naš Danilo Türk) bi težko odgovoril, saj še zdaleč ne vem toliko kot o Uefi. Za Uefo pa vem, da gre za izredno spoštovano in zahtevno institucijo, ki združuje 55 držav, 55 različnih pogledov na politiko, na vero, na gospodarstvo in tako naprej. Gre za izredno zahtevno organizacijo, ki jo večina pozna po tekmovalnem delu (EP, evropski pokali ..), manj pa po izredno pomembnih nalogah na področjih vlaganja v infrastrukturo, izobraževanja, sodelovanja z mediji, trženjem ... In ne nazadnje gre za institucijo, ki po svoje kroji športno politiko v Evropi in s svojim gospodarskim ravnanjem bolj ali manj kroji življenje svojim 55 članicam. Če malce pretiravam, je Uefa vplivnejša na življenje Evropejcev od Komisije evropske skupnosti.

In temu primerna sta seveda tudi vloga in vpliv predsednika. Verjamem, da se Aleksander Čeferin še kako dobro zaveda, da so volitve (tajne) v športnih organizacijah predvsem za predsedniški položaj izredno zahtevne, in če hočete, nepredvidljive. Lepo je danes brati o podpori, recimo 35 držav, vendar te glasove je treba dobiti na volitvah. Marsikaj bi o tem Čeferinu lahko povedal Zoran Janković, ki je kandidiral za predsednika EHF-ja. Še dobrih 12 ur pred volitvami je imel "zagotovljeno absolutno večino" (več kot 30 glasov), po volitvah pa jih je imel 5 ali 6. No, upam in verjamem, da je evropska nogometne družina drugačna od rokometne in da bo Slovenija imela predsednika Uefe.

Aleksander Čeferin bo zagotovo dober predsednik. Je pošten, izobražen, deloven, relativno mlad, in kar je najpomembnejše, nogomet ima rad. Njegovi predhodniki na različnih funkcijah pri Uefu Rudi Zavrl, Jošt, Ilešič, Šajn … - so dokazali, da velja zaupati funkcionarjem, ki prihajajo iz "majhne" nogometne države. Na žalost jih bolj cenijo v tujini kot doma.

Osebno verjamem v uspeh Čeferina na septembrskih volitvah. To bo njegova velika zmaga, pa ne samo njegova. Zmagovalci bomo vsi, ki smo tako ali drugače vpleteni v nogomet, v šport in ne nazadnje prav vsi v Sloveniji, ki spoštujemo tiste, ki imajo te sposobnosti, da lahko vodijo tudi zahtevne evropske in svetovne organizacije.

Za konec: Slovenec Aleksander Čeferin predsednik Uefe? Da, neverjetno, vendar resnično!

Tudi pozneje je pri meni pridobival, vem, da to sploh ni pomembno, posebno spoštovanje. Recimo, na gostovanju v Argentini, ko je zaradi domobranske zastave med gledalci ob protestih zapustil svoj sedež med domačimi VIP-ovci in se preselil na klop Slovenije in po tekmi zelo ostro obsodil vmešavanje politike v šport in nespoštovanje pravih slovenskih državnih simbolov. Ali pa, znal je zaščititi selektorja, ko je ta potreboval njegovo zaščito.

Čeferin: Uefa ne potrebuje revolucije, ampak evolucijo