Slovaško slavje na Ellis Parku. Foto: MMC RTV SLO
Slovaško slavje na Ellis Parku. Foto: MMC RTV SLO
Johannesburg
Za italijanske navijače je bilo v četrtek prvenstva konec. Foto: MMC RTV SLO
Johannesburg
Robert Vittek je bil izbran za najboljšega igralca tekme. Foto: MMC RTV SLO
Vladimir Weiss
Vladimirju Weissu je uspelo to, kar po dveh tekmah ni verjel skoraj nihče. Foto: EPA
Johannesburg
Slovaški navijači pozdravljajo nogometaše ob odhodu v slačilnico. Foto: MMC RTV SLO

... s 30 tekem na klopi italijanske reprezentance v kvalifikacijah in na zadnjih dveh SP-jih izjemna - le dva poraza. Četrtkov proti Slovaški in ...? Poraz leta 2004 v Sloveniji! Verjetno se še vsi spomnite zadetka Boštjana Cesarja z glavo v Celju, s katerim so "azzurri" padli z 1:0.
Vittka spravljal v obup že kot "mulc"
Mesec pozneje, novembra tistega leta, smo Slovenci prvič pobližje spoznali tudi slovaški nogomet, s katerim smo imeli veliko opravka v zadnjih dveh letih. V Trnavi je bila odigrana prijateljska tekma med obema reprezentancama. Zadetkov ni bilo, je pa tekma na površje izvrgla Samirja Handanoviča, ki je takrat, star 20 let, prvič čuval slovenska vrata. In svoje delo opravil izjemno.

"Bil je že nekaj časa z nami, mi pa se skoraj nismo zavedali, kaj imamo," je po srečanju razmišljal takratni selektor Brane Oblak. Nekajkrat je odlično posredoval tudi po strelih Roberta Vittka, s tremi zadetki ob Gonzalu Higuainu trenutno presenetljivo najboljšem strelcu SP-ja v Južni Afriki.
Če je Vittek na tem "mundialu" prvo ime slovaške reprezentance, je bil tudi "Sarma" gotovo med najboljšimi v slovenski izbrani vrsti. Nekaj polemik je sicer povzročilo njegovo (ne)posredovanje ob zadetku Landona Donovana na tekmi proti ZDA, a vrsta njegovih sijajnih obramb je verjetno dokončno prepričala njegove snubce, da Udineseju, s katerim ga veže pogodba do leta 2012, nakažejo ustrezno vsoto in ga zvabijo v svoje vrste.

Kam je šel moštveni duh?
Tudi pravi vratar je Italijanom v četrtek na Ellis Parku še kako manjkal. Gianluigi Buffon bi že s svojo pojavo vzbujal pravo zaupanje svojim soigralcem in strahospoštovanje tekmečevim nogometašem. Za "anonimneža" Federica Marchettija iz Cagliarija to pač ne velja.
Imel sem priložnost, da sem v živo spremljal obe odločilni tekmi Italije v predtekmovanju na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih. Pred štirimi leti je v Hamburgu z 2:0 premagala slovaške sosede Čehe. Že samo s pomočjo strelcev na tisti tekmi, "mesarja" Marca Materazzija in neuničljivega Filippa Inzaghija, si lahko v spomin prikličemo takratno reprezentanco, ki je bila tako zelo drugačna od zdajšnje.

"Ta ekipa ima sijajen moštveni duh. Nobena ekipa, ki sem jo treniral do zdaj, ni imela tako bojevitega duha," je takrat dejal Lippi. Povsem drugače je bil razpoložen včeraj, ko je razlagal, da mu tokrat ni uspelo ustvariti prave "mešanice". In znova se je pokazalo, kako zelo pomemben je v nogometu kolektiv, ne posamezniki. To v Južni Afriki iz dneva v dan dokazujejo vedno novi presenetljivi izidi.

"Silenzio stampa" po slovaško
Je pa zanimivo, da so si pravi "silenzio stampa" po včerajšnji tekmi omislili Slovaki in ne Italijani, kot bi morda pomislili. Razočarani nad poročanjem medijev po prvih dveh tekmah proti Novi Zelandiji in Paragvaju novinarjem niso dajali izjav.
Tudi selektor Vladimir Weiss je na novinarski konferenci omenil, da so bile priprave na tekmo težke: "V moji glavi sem imel tisoč vprašanj o postavi, tudi mediji so me kritizirali. Toda to je življenje, trener mora upoštevati tudi to." Zahvalil se je ženi in dejal, da je to drugi najlepši dan v njegovem življenju za tistim, ko se je rodil njegov sin. Vladimir Weiss mlajši tudi igra na tem svetovnem prvenstvu, a potem ko je na prvih dveh srečanjih začel v prvi postavi, ga je oče tokrat posedel na klop.
"Ko na prvi tekmi dobiš zadetek v zadnji minuti (Nova Zelandija je izenačila na 1:1, op. a.), ni lahko. Za Paragvaj sem tako ali tako vedel, da je eden izmed tihih favoritov. To je tudi potrdil, na splošno vse južnoameriške ekipe tu igrajo odlično," se je proti slabemu začetku prvenstva ozrl Weiss. A sinoči ni imel razlogov za skrbi. "Sloven-skooo, Sloven-skooo, he-ja, he-ja, he-ja, Sloven-skooo!" je odmevalo iz ust slovaških navijačev v okolici Ellis Parka. Italijane pa je v enem izmed južnoafriških časopisov domov pospremil naslov "From heroes to zeroes" ("Od junakov do ničel", op. a.).
Capello ve, kako se počutijo
Morda bi se morali po nasvet pred včerajšnjo tekmo zateči k svojemu rojaku Fabiu Capellu, ki je podoben izpit z Anglijo v sredo na tekmi proti Sloveniji uspešno opravil. Oni ga niso. Zdaj jih bo lahko zbadal, da so se mu pridružili v klubu "Italija že po prvem krogu domov", katerega član je sam že od leta 1974. Takrat je igral za "azzurre", ko so ti zadnjič obstali v predtekmovalni skupini svetovnega prvenstva.
Iz Johannesburga,