Omenjeno vprašanje si je postavil Marcel Štefančič ob Simičevem gostovanju v njegovi oddaji Studio City pet dni po sijajnem uspehu proti Rusiji. Tedaj so Kekovi fantje dobili veliko "vojno" na igrišču, še zdaleč pa ne tudi tiste v "zakulisju". Pogajanja o nagradah za zgodovinski dosežek so bila pričakovano ves čas trda, resneje se je o njih začelo govoriti pred odločilnimi jesenskimi kvalifikacijskimi tekmami.

"Kar sem rekel, držim besedo"
"To je tema za kapetana in druge 'stebre', lahko pa potrdim, da zmagujemo," so bile besede Valterja Birse v intervjuju za osrednji slovenski časnik na dan tekme proti Poljski, 9. septembra. Mesec dni pozneje je po izvrstni predstavi v Bratislavi prvič zares zadišalo po Južni Afriki. "Čestitam iz srca, lepo je sodelovati z vami. Kar sem rekel, držim besedo," je dejal Simič v slačilnici, potem ko so ga igralci izzvali z glasnim in razigranim vzklikanjem "Dup-la, dup-la, dup-la!" Na videoposnetku, ki se je v trenutku razširil po slovenskih domovih, boste zaman iskali Roberta Korena. Se je že takrat kaj kuhalo med predsednikom in kapetanom? Le kdo bi vedel ...

Koren po Slovaški: Smo v dobrih odnosih
"Z gospodom predsednikom potekajo določeni pogovori o določenih zadevah, a to bo ostalo znotraj kolektiva in o tem ne mislimo razpredati naokrog. To je pač del tega športa in del teh kvalifikacij. Igralci smo nekako glavni tvorec te zgodbe in vsekakor smo upravičeni do ustreznega deleža. O vsem skupaj smo se dogovorili pred začetkom kvalifikacij, tako da tu ni nekih dodatnih težav oziroma česa podobnega. Vsi smo zelo veseli, ko se zberemo in igramo s ponosom. Seveda pa, če smo glavni tvorci te zgodbe in če se doseže neki rezultat, mora biti pri tem tudi finančna stimulacija. Kot sem že povedal, pa smo s predsednikom v dobrih odnosih in tukaj ni nobene težave," mi je med intervjujem ob prihodu iz "drobovja" stadiona Tehelne pole zaupal 29-letni Korošec.

Najprej navijači, zdaj še nogometaši?
Simič se tistega večera ni znašel le pred dvojnih premij željnimi nogometaši, veliko so od njega pričakovali tudi navijači. "Dolgo časa sem bil z njimi, dokler niso začeli zahtevati za rundo. Ker jih je bilo 2.300, sem odšel," se je pred televizijskimi kamerami simpatično pošalil "prezident". Kdo bi si takrat lahko mislil, da bo pet mesecev pozneje zaradi zapleta okrog novih zahtev, le da tokrat nogometašev, ponudil odstop z mesta predsednika nogometne zveze - in morda ponovno "odšel". Prav gotovo nihče.
Stresno leto
Simič je v dobrem letu vladanja na Čerinovi 4 preživel kar nekaj neprijetnih dogodkov. Drago Kos se je takoj odločil za izstop iz Zveze nogometnih sodnikov Slovenije, ker sta si s Simičem preveč različna, hitro pa je postalo jasno, da se ne razumeta tudi z dolgoletnim generalnim sekretarjem Danetom Joštom. Ta se je od položaja uradno poslovil v ponedeljek, ko je mandat začel novi sekretar Aleš Zavrl.
Del javnosti je decembra vznemirila odločitev izvršnega odbora, da z januarjem Simič svojo funkcijo opravlja (pol)poklicno, za kar naj bi prejemal približno 3.000 evrov mesečne plače. Že mesec prej, samo nekaj dni po zmagi nad Rusijo, je evforično nogometno Slovenijo streznil tudi izbruh velike stavniške afere, ki ni obšla niti naše dežele. S predlogom o zamenjavi barve dresov si je 50-letni magister prava in ugledni davčni strokovnjak prav tako pridobil nekaj novih "sovražnikov".
Politika tako in drugače
"Bil je dober politik v nogometu!" je za svojega predhodnika Rudija Zavrla, mojstra diplomacije, na dan izvolitve 20. februarja lani povedal Simič. Sam se v tej vlogi očitno ni dovolj dobro znašel. Še več: ukvarjanje s "politiko" je v torek, ko se je "Šmarna gora" Kekovih fantov usodno zapletla, odsvetoval tudi igralcem. Nogometaši so mu po tekmi proti Katarju odgovorili ostro in odločno, podobno kot so odgovorili Borutu Pahorju, ko so se sami odločili, da ne bodo več sodelovali v neke druge vrsti politiki - politični propagandi.
"Resničnostni šov" s premierjevim čiščenjem kopačk v "katakombah" Ljudskega vrta ni bil preveč všeč predvsem Korenu in Milivoju Novakoviču, tudi v sredo najostrejšima kritikoma Simiča. Slačilnica se je tedaj drugič razgalila pred očmi javnosti, tretji pogled v "svetinjo" ob delitvi nagrad (nogometaši naj bi Simiču zamerili predvsem javno razkritje podrobnosti o delitvi finančnih sredstev iz sponzorskih pogodb) je bil kaplja čez rob. Toda ali bi res bilo kaj drugače, če "bi vse ostalo znotraj kolektiva in o tem ne bi razpredali naokrog", kot se je v Bratislavi izrazil Koren? Na to vprašanje ne bomo dobili odgovora nikoli.
Novi izzivi že pred vrati
"Najbolje je oditi, ko si na vrhu," je pribil Simič, ko se je 4. julija 2008 poslavljal z mesta generalnega direktorja davčne uprave, po njegovi oceni tedaj "najboljšega državnega organa v državni upravi". Natančno 20 mesecev pozneje se zadeve zanj ne odvijajo tako idilično. Tako kot celotno slovensko nogometno družino ga čaka negotova prihodnost.
Novi izzivi so pred njo že v naslednjih dneh - v nedeljo in ponedeljek pogajanja o razporedu tekem v kvalifikacijah za EP v Beogradu, v torek pa naj bi Kek in Simič sodelovala pri odprtju slovenskega nogometnega puba v središču Londona, ki ga pripravlja Slovenska turistična organizacija. A po četrtkovih dogodkih je veliko vprašanje, ali bosta oba omenjena gospoda resnično nazdravila s pivom v zibelki nogometa.