Velenjčan, ki je junija dopolnil 36 let, je za MMC spregovoril o pričakovanjih pred dvobojem med slovenskim in hrvaškim nogometnim prvakom za vstop med evropsko elito. Spomnimo: za Dinamo je brcal žogo med letoma 1999 in 2001, v Mariboru pa v letih 2008 in 2009. Jeseni pred tremi leti je zapustil Ljudski vrt po vdoru navijačev v slačilnico po enem izmed porazov v domačem prvenstvu. Preostali slovenski nogometaši pri "purgerjih" so bili še Srečko Katanec, Stanislav Komočar, Primož Gliha, Boštjan Cesar in Miha Golob, še en nekdanji član vijoličastih.

Ante Šimundža meni, da ima Maribor močnejši kolektiv kot Zagrebčani, Dinamo pa več vrhunskih posameznikov. Se strinjate z njim?
Dobro, vsak ima svoj pogled. Gotovo ne moremo reči, da Maribor nima kakovostnih posameznikov. Tu je vrhunski Tavares, zelo kakovostni Mezga, Ibraimi, v vratih Handanović. Če ne gre enemu, potegne moštvo naprej drugi. Ti štirje igralci lahko prevesijo tehtnico na stran Maribora. Kot moštvo so homogeni in odlično vodeni, vsi v klubu na čelu z Milaničem in njegovim pomočnikom Gajserjem delujejo vrhunsko. Enako velja za Dinamo. Ne moremo reči, da nimajo kompaktne ekipe, da ne delujejo kot moštvo. Moramo pa vedeti, da Dinamo živi od prodaje igralcev in gotovo ima trener težko delo na začetku vsake sezone. To je dodatna kvaliteta, da jim uspe držati stik z Evropo.

Kje vidite ključ do uspeha Maribora? Predvsem na kaj bo treba paziti?
Ključna bo prva tekma. Maribor ne bo smel podleči pritisku s tribun. Tega ni navajen ravno vsak dan. Čeprav se ne strinjajo z nekaterimi stvarmi uprave, ima Dinamo izjemne navijače, vzdušje bo peklensko. Dinamo bo gotovo štartal izjemno agresivno, z željo, da čim prej doseže zadetek. Treba bo zdržati, da ne bo prevelikih napak in da ne bo obramba preveč na prepihu. Tudi Maribor bo gotovo imel svoje priložnosti.

V Zagrebu pravijo, da so v pravem trenutku prišli v pravo formo.
Gotovo se dvigajo. Prvenstva so se šele začela. Kot sem že rekel, dveh, treh novih igralcev ni tako enostavno vključiti v ekipo.

Po sobotni zmagi v Zadru mediji znova hvalijo Sammirja. Kako vidite Dinamo vi?
Daleč od tega, da Sammir ni kakovosten, ampak ima nekako svoje razmišljanje, da je prerastel hrvaško ligo in bi se rad preizkusil drugje. Potem je kaznovan, pa enkrat trenira, drugič ne trenira, je v formi, ni v formi, je jezen, ni jezen ... V soboto je znova dokazal, da je odličen igralec, ni pa edini. Tu so še številni drugi, mladi Badelj, Beqiraj, Rukavina, Čop, Kovačić, Vida, izkušeni Šimunić. To so vrhunska imena.

Se vam zdi, da pri Dinamu kaj podcenjujejo Maribor? Kar nekaj njihovih nogometašev je izjavilo, da so si na žrebu želeli, da bi dobili ravno Maribor.
Ne bi rekel, da je to podcenjevanje, takšno je pri Hrvatih obnašanje vedno, ko igrajo proti slovenskim klubom, tudi v drugih športih. Pri Dinamu se jim nekako zdi lažje, ker so dobili slovenskega tekmeca, saj so bila v bobnu druga moštva z večjimi proračuni, ki jih tudi slabše poznajo. Podcenjevanja pa mislim, da ni, saj je vložek velik, Maribor pa ni "šalabajzerska" ekipa. Samo poglejmo, kdo vse je že klonil v Mariboru.
Pred tremi leti ste bili tudi sami z Mariborom blizu zadnje stopničke pred Ligo prvakov, pa se vam je po zmagi v Zürichu pred domačimi gledalci vse sesulo kot hišica iz kart.
To se lahko zgodi vsakemu moštvu. Dva igralca sta zatajila v odločilnem trenutku in zaostajali smo za dva zadetka. Ni nam bilo usojeno, ni bilo sreče. Storili smo dve kardinalni napaki v obrambi.
Nastopili pa ste v Ligi prvakov z Dinamom, v sezoni 1999/2000. Kakšni so vaši spomini na to tekmovanje, kaj vam je najbolj ostalo v spominu?
Da sem bil član moštva, ko smo igrali proti ekipam, kot so Sturm, katerega dres je tedaj nosil Milanič, Marseillu in Manchester Unitedu. To je bila zame izpolnitev sanj, prej sem takšna moštva lahko gledal samo na televiziji. Nisem sicer zaigral na nobeni tekmi, sem pa treniral na Old Traffordu in, denimo, sedel na klopi ter se ogreval poleg Scholesa in Beckhama na Maksimiru.

Kako ste sploh takrat pristali v Zagrebu? Drži podatek, da ste v majici Rudarja na prijateljski tekmi proti Dinamu dosegli tri zadetke in so se nato ogreli za vas?
Drži. Predtem sem bil sicer na preizkušnji v Hajduku, kamor me je povabil Ivica Šurjak, a se nato nisem odločil za podpis pogodbe z njimi. Vrnil sem se v Rudar, kjer sem igral še šest mesecev, dosegel omenjene tri zadetke na prijateljski tekmi, podpisal predpogodbo z Dinamom in se nato tudi preselil k njim.

Med igranjem v Zagrebu se vas je oprijel tudi vzdevek Gattuso.
To je bilo v naslednji sezoni, ko sem na prvi tekmi tretjega predkroga Lige prvakov proti Milanu zelo dobro igral na San Siru. Bil sem najboljši igralec Dinama. Sodeloval sem v akciji pri prvem zadetku, ko sem s tremi ali štirimi varanji na tla spravil Gennara Gattusa (po vodstvu z 1:0 je Dinamo izgubil z 1:3, op. a.). Ta posnetek se je tedaj veliko vrtel na televizijah.

Vaš tedanji soigralec je bil Jerko Leko, ki tudi zdaj igra v Dinamu. Ste še kaj v stikih z njim?
Sem, nazadnje sem bil lani, ko je Dinamo igral v Ligi prvakov proti Realu in mi je urejal vstopnice. Vrnil se je v Zagreb, zdaj bo po odhodu Badlja v HSV tudi novi kapetan. Takrat je bil mlad, talentiran.

Se morda v sredo znova odpravljate v Zagreb?
Ne, v Zagreb ne grem, bom pa spremljal v živo povratno tekmo v Mariboru. Upam, da bo rezultat še odprt.

Za koga bolj bije vaše srce?
Oba kluba sta moja, gotovo pa bolj privoščim Mariboru. Dinamo ima že dovolj denarja.

Se morda bojite, da bi vam v Zagrebu spet kdo razbil avto zaradi slovenskih registrskih tablic?
Ne, če bi že šel, bi se gotovo organiziral tako, da se mi to ne bi zgodilo. V Zagreb ne grem zaradi drugih obveznosti. Imam trening in ne bi mogel izostati dvakrat.

Zdaj igrate v Avstriji za koroško moštvo Sulmtal-Koralm v peti ligi. Ste zadovoljni?
Ja, vse skupaj je bolj rekreativno, a je super. Za sprostitev, za dušo, povrhu vsega pa še ni treba nikogar vleči za rokav. Odnos je korekten in pošten. Cenijo, kar narediš, imajo spoštovanje do igralcev.

Razvpiti podpredsednik Dinama Zdravko Mamić je član izvršnega odbora kluba od leta 2000. Ste ga spoznali v času, ko ste igrali za Dinamo?
Poznam ga. Gotovo je legenda. Dinamo kot klub je lahko srečen in hvaležen, da ima takšnega človeka, ki živi 24 ur za klub, je povsem predan svojemu delu in vlaga izjemne napore, da bi bil Dinamo konkurenčen. Kapo dol za Zdravka Mamića. Ne vem, kako bi bilo brez njega. Da ima Dinamo takšne igralce, da so ti igralci v klubu, je njegova zasluga. Res je, da zna s svojimi izjavami dvigniti prah, a vešč je nastopanja v javnosti in obvlada svoj posel. Ve, kako je treba temu streči. Lahko bi rekli, da je na področju nekdanje Jugoslavije pravi David Copperfield. Zna zaščititi igralce in klub. Ne vidim razloga, zakaj ljudje branijo takemu človeku, da bi vodil klub. Dinamo vsako leto posluje pozitivno, ima dobiček in prodaja igralce. Gre za uspešno podjetje. Vidimo, kaj se dogaja s Hajdukom, ki nima Mamića.

V Mariboru vse niti kluba zdaj vleče Zlatko Zahovič. Se ga da primerjati z Mamićem?
Tako kot sem primerjal Dinamo z Mariborom, lahko primerjam Mamića in Zahoviča. Zlatko je rekel, da ga te primerjave ne zanimajo, a mu z Mariborom nekako uspeva to, kar Mamiću v Dinamu. Sta različni osebnosti, a oba pozitivna za svoj klub. Kluba sta lahko srečna, da ju imata. Maribor je začel rasti, ko je tja prišel Zahovič, in to mora biti vodilo tudi drugim slovenskim klubom. Ljudje, ki ne razumejo ali niso igrali nogometa, ne morejo voditi kadrovskih zadev. Na žalost to ne gre. Tako kot jaz ne morem voditi računalniškega podjetja, ker nisem računalničar.
Sami ste imeli nazadnje neprijetno izkušnjo v Celju, ki ste ga pozimi zapustili. So vam zdaj poravnali vse obveznosti?
Vse so poravnali. Uspelo mi je, čeprav je žalostno, na kakšen način moraš priti do svojega denarja.