Juan Vasle je med svetovnim nogometnim prvenstvom gostujoči kolumnist MMC-ja. Foto: MMC RTV SLO
Juan Vasle je med svetovnim nogometnim prvenstvom gostujoči kolumnist MMC-ja. Foto: MMC RTV SLO

Včasih je bila reprezentanca in ni bilo Messija. Danes je Messi in manjka reprezentanca.

Miroslav Klose
Miroslav Klose se je izenačil z Brazilcem Ronaldom. Oba sta na mundialih zabila 15 zadetkov. Foto: Reuters

V angleških pubih so zadnji četrtek svoje nogometne ljubljence preklinjali kot že dolgo ne. Izpad po drugi tekmi je za izumitelje nogometa skoraj tako veliko ponižanje kot tisto pred 64 leti. Človeku se kar smili veliki mojster Wayne Rooney, ki tava v povprečju, ker nima s kom igrati.

V Belo Horizonteju so leta 1997 gostovali nogometaši Publikuma. Foto: Juan Vasle
Veteran Klose vstopil in zadel

oljša obramba dobra nogometna reprezentanca.

Če sodimo po izbrani vrsti, ki blesti v Braziliji, se Kostaričanom ni treba bati. V skupini smrti je la sele (tako jo kličejo doma) edina živa. Na kolena je spravila dva svetovna prvaka, Urugvaj in Italijo, in ju prisilila v mrtvaški ples za biti ali ne biti. Naknadno je pospešila slovo tretjega, Anglije. Po zmagi nad azzurri je moralo na preizkus dopinga kar sedem nogometašev.

Ko so na decembrskem žrebu predstavniki "bogate obale" videli ekipe v skupini, jih je zgrabila panika. A nogometni mlini meljejo po svoje in takratno razočaranje se je v slabem tednu spremenilo v evforijo. Veselje v glavnem mestu San José nima meja. Napredovanje v osmino finala ticosom ni tuje. Že v prvem nastopu, leta 1990 v Italiji, so dosegli podoben podvig. Eden od junakov je še danes zraven: legendarni Luis Gabelo Conejo, takratni vratar, danes trener vratarjev. “Dvajset let sem preučeval Italijane,” je po veliki zmagi povedal selektor Kostarike, Kolumbijec José Luis Pinto.

"Dobrodošel v klubu," je na Twitterju napisal "O Fenomeno" Ronaldo, potem ko je Nemec Miroslav Klose z golom proti Gani izenačil njegov strelski rekord na svetovnih prvenstvih (15). Napadalec ima sicer nemške korenine, a se je kot Miroslaw Marian Kloze rodil v Oppelnu na jugu Poljske. Ko je bil star 3 leta, se je družina umaknila v Francijo. Oče je poklicno brcal pri FC Auxerru, mati pa je pustila za seboj uspešno rokometno kariero z 82 reprezentančnimi nastopi. Ko je bil Mirek oz. Miro star devet let, so se Klosejevi preselili v Nemčijo. Ker ni znal jezika, mu je nogomet zelo pomagal, da si je našel nove prijatelje. Medtem ko je igral v mladinskih kategorijah, se je učil za mizarja. V članski enajsterici Kaiserslauterna je debitiral šele pri 22 letih. Selektor Jerzy Engel ga je povabil v poljsko reprezentanco, a je Klose po pozivu Rudija Völlerja odločil za nemško. Na SP-ju 2002 na Japonskem in v Južni Koreji je vseh pet golov zadel z glavo.

Superlativi za Nemce so se po remiju z Gano spremenili v pohvale. Pri elfu so vedeli, da ne bo tako preprosto. Tudi pred štirimi leti so v prvem krogu povozili Avstralijo, potem izgubili s Srbijo in se uvrstili po težki zmagi nad Gano. Tokrat so jim Afričani pokazali zobe in razkrili pomanjkljivosti nemškega stroja, ki bo moral napredovanje potrditi proti Američanom.

Včasih je bila reprezentanca in ni bilo Messija. Danes je Messi in manjka reprezentanca. Ko je Leo – danes praznuje 27 let - v drugi minuti sodnikovega podaljška udaril proti iranskem golu, je bilo vseh enajst nasprotnikov pred kazenskim prostorom ali v njem. Argentinski kapetan je z izjemnim zavrtinčenim strelom kljuboval prostoru in žogo poslal v nemogoči kot. Z izjemnim, že drugim zmagovitim zadetkom je gavče rešil blamaže. Tako slabe igre privrženci modro-belih skoraj ne pomnijo. Takšne tekme niso enostavne. Za napredovanje je Argentina potrebovala zmago, vsi so pričakovali lahek obračun in plaz golov proti nasprotniku, ki ni imel kaj izgubiti. Bunker Irana je bil razumljiv. Selektor, Portugalec Queiroz, je vedel, da je to edina pot do uspeha. Zaprto igro lahko zamerimo angleškemu ali španskemu klubu, nikakor pa ne reprezentanci, ki se bori za preživetje. Do Messija Iran še ni prejel gola. Bil je tudi oškodovan za enajstmetrovko.

Angleži so bili do leta 1950 prepričani, da na SP-jih ni vredno sodelovati. Prvič so prišli v Braziliji. Doživeli so največje ponižanje v zgodovini. Z golom Haitijca Gaetjensa – pozneje je priznal, da nikoli ni imel ameriškega državljanstva – jih je premagala polamaterska enajsterica ZDA. Poročilo, poslano preko teleksa “ZDA – Anglija 1 : 0” je povzročilo paniko v redakcijah angleških časopisov. “Potrdite, prosim, potrdite izid”. Neki časnik je naslednji dan objavil naslov: “Anglija – ZDA 10 : 1”. Kmalu se je moral sprijazniti z bolečo resnico.

V angleških pubih so zadnji četrtek svoje nogometne ljubljence preklinjali kot že dolgo ne. Izpad po drugi tekmi je za izumitelje nogometa skoraj tako veliko ponižanje kot tisto pred 64 leti. Človeku se kar smili veliki mojster Wayne Rooney, ki tava v povprečju, ker nima s kom igrati. Komaj je mogoče verjeti, da je mož, ki nosi desetico na hrbtu, šele na tretjem SP-ju zabil prvi gol. Angleški nogomet je zelo blesteč, bogat in medijsko uspešen. Postranska vloga domačih žogobrcev pa se še kako odraža na reprezentančni ravni.

Cristiano Ronaldo si je v edini omembe vredni akciji podaljšal upanje oziroma agonijo. Ko so Portugalci povedli, je zvezdnik stekel proti sredini in strelcu Naniju sploh ni čestital. Portugalska ima v teoriji še možnosti. Veliko se piše in govori o tem, da bodo Nemci in Američani z remijem potegnili kratko. Ne nazadnje je trener Jenkijev Nemec, šest igralcev ima nemške korenine. Akterji takšno možnost seveda zanikajo. Tisti, ki poznajo zgodovino, pa vedo, da elf že ima eno črno piko. Leta 1982 je za napredovanje v skupini B potreboval zmago, nasprotnike Avstrijce pa je naprej peljal minimalen poraz. Nogometna parodija - 80 minut so si podajali žogo - se je končala po okusu obeh: 1 : 0 za Nemce, oškodovani in nemočni Alžirci pa so morali z dvema zmagama oditi domov.

Magična meja 100 reprezentančnih nastopov je bila v Braziliji večkrat presežena. Najbolj sta se veselila Wesley Sneijder in Mario Yepes, stebra uvrstitve Nizozemcev in Kolumbijcev. Argentinec Javier Mascherano ni blestel pri tesni zmagi nad Iranom, Nemec Per Mertesacker se je moral zadovoljiti z remijem proti Gani. Še bolj klavrno je “slavil” Andrés Iniesta na srečanju, ki ga nikoli ne bi želel odigrati.

Španci so se na tekmo z Avstralci podali odeti v črno. “El Guaje” Villa (četrti Španec, ki je zadel na treh SP-jih), Xabi Alonso, Torres in še kdo so odpeli reprezentančni labodji spev. Xabi in verjetno tudi Iker Casillas sta v slovo pomahala kar iz klopi za rezerviste. Kako se v nogometu vse hitro obrne. Še pred dvema tednoma so bili ti fantje narodni heroji, danes jih uvrščajo med staro šaro.

Navdihnjeni Neymar (zabil je 100. gol na letošnjem SP-ju na 100. tekmi Brazilije na svetovnih prvenstvih) je popeljal Brazilce v osmino finala. V soboto jih v Belo Horizonteju čakajo Čilenci. Mehika je v desetih minutah razbila Hrvaško. “Chicharito” Hernández je kot rezervist ponovno odigral odločilno vlogo.

Podatek 1: Mesto Fortaleza, severovzhodno prizorišče nocojšnje tekme med Grčijo in Slonokoščeno obalo, je zvezno glavno mesto, ki leži najbližje Evropi. Od Lizbone ga ločuje 5.608 kilometrov, malo več, kot je razdalja med severno in južno brazilsko mejo. Leži ob Atlantiku.

Podatek 2: Če bo kolumbijski vratar Faryd Mondragón, ki je v soboto dopolnil 43 let, nocoj zaigral proti Japonski, bo postal najstarejši nogometaš v zgodovini SP.

Zgodba: Argentinska reprezentanca je trenirala na stadionu Independencia v Belo Horizonteju. Na tem prizorišču je leta 1997 igral edini slovenski klub, ki je kdaj letel čez veliko lužo, NK Publikum iz Celja (danes NK Celje). Celjani so igrali proti lastniku stadiona, klubu América. Med nogometaši so takrat odpotovali Simon Sešlar, Faik Kamberović, Andrej Goršek, Miha Šporar, Sebastjan Gobec. Poleg Américe igra danes domače tekme na tem stadionu tudi Atletico Mineiro z Ronaldinhom.

Včasih je bila reprezentanca in ni bilo Messija. Danes je Messi in manjka reprezentanca.

V angleških pubih so zadnji četrtek svoje nogometne ljubljence preklinjali kot že dolgo ne. Izpad po drugi tekmi je za izumitelje nogometa skoraj tako veliko ponižanje kot tisto pred 64 leti. Človeku se kar smili veliki mojster Wayne Rooney, ki tava v povprečju, ker nima s kom igrati.

Veteran Klose vstopil in zadel