Največje povečanje, skoraj 22-odstotno, bo iz državnega proračuna, 7,5 odstotka več bo iz evropskih projektov, šest pa iz sponzorske dejavnosti. Bo pa tudi manj denarja od predvidevanj na nekaterih drugih področjih, največ, nekaj manj kot 15 odstotkov, iz Fundacije za šport, pet odstotkov manj pa tudi iz Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK).

Letos za šport 20,6 milijona evrov
Največ prihodkov bo imel OKS od sponzorjev, 2,6 milijona, 2,1 milijona od evropskih projektov, dober milijon pa iz proračuna. Predsednik OKS-a Bogdan Gabrovec se v razpravi ni izognil pereči temi, financiranju športa od države. Izvršni odbor (IO) OKS je tako na marčevski seji kot premajhen označil predlog letošnjega državnega proračuna za šport, v katerem je za slovenski šport predvidenih slabih 20,6 milijona evrov. Omenjena sredstva so nižja od lanskih, ko so znašala 23,4 milijona evrov, in manjša tudi od lanske realizacije v znesku 21 milijonov evrov.

Medtem je po pritisku OKS-a država že začela oblikovati skupino, ki bo oblikovala predloge, da bi dosegli stabilnejše sofinanciranje in sprejeli sistemske ukrepe za boljši položaj športa na zdravstvenem ter drugih področjih. Gabrovec je pri tem opozoril, da nekateri predsedniki največjih zvez skušajo doseči ločene dogovore z državnimi organi, da bi lažje izvedli načrtovana velika mednarodna tekmovanja v prihodnjih letih.

"Decembra bomo imeli nove volitve"
"Pri tem pa pozabljajo na dolgoročni razvoj športa. Če v pol leta ne bo soglasja v izvršnem odboru OKS-a, kar se tiče pristopa reševanja te problematike, potem bomo imeli sredi decembra nove volitve. Nimam volje in energije, da bi pri tem izjemno pomembnem vprašanju šport peljali po dveh ali več tirih. Imamo odlične športnike, odlične rezultate in tudi vrhunske predsednike zvez. Manjka pa nam ena sama stvar, da se skupaj zavzamemo za boljšo finančno prihodnost našega športa," je bil jasen Gabrovec.

Prav tako je bil prvi mož OKS-a slabe volje, ker je bila seja IO-ja OKS-a, ki je bila predvidena pred skupščino, zaradi nesklepčnosti odpovedana. Letno poročilo je podal direktor Slovenske protidopinške organizacije Sloado Jani Dvoršak. V nacionalnem programu testiranj so odvzeli 238 vzorcev, največ v nogometu (101), ker Nogometna zveza 70-odstotno sofinancira program. Sledijo rokometna (30), kolesarska (26), atletska (23) in košarkarska (20). Dvoršak je poudaril tudi program ozaveščanja, ki se začenja že na začetku izobraževanja v osnovnih šolah.

Predstavili so priprave na olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu. Vodstvo OKS-a pričakuje, da bo nastopilo od 60 do 80 slovenskih športnic in športnikov.

Pobuda za dan slovenskega športa
Ob koncu je podpredsednik OKS-a Janez Sodržnik podal pobudo, da bi v Sloveniji s prazničnim dnevom na državni ravni zaznamovali dan slovenskega športa, ko bil bil prost dan, najprej v šolah, pozneje pa tudi na splošno. Ta dan bi bil 1. oktober, ko je bil leta 1863 ustanovljen Južni Sokol. Ta ni bil zgolj prvo telovadno društvo v Sloveniji, ampak je postal tudi matično društvo za vsa slovenska sokolska društva.

V uvodu so se spomnili na olimpijski dan, ko so na pariški Sorboni 23. junija 1894 ustanovili MOK in kjer je Pierre de Coubertin objavil oživitev sodobnih olimpijskih iger.