Na MMC-ju mesečno predstavljamo športne panoge, ki so zaradi različnih dejavnikov v medijih zapostavljeni. Po biljardu in sabljanju tokrat spoznavamo dviganje uteži, ki je od samega začetka član olimpijske družine (le v letih 1900, 1908 in 1912 se sicer ni pojavilo na sporedu olimpijskih iger).

Leta 1992 ustanovljena Težkoatletska zveza
Ta šport ima v Sloveniji dolge korenine, saj je v času nekdanje Jugoslavije obstajalo šest klubov, ki so tekmovali na različnih ravneh. Največji klubski uspeh so leta 1965 dosegli tekmovalci Rudarja, ki so v pokalnem tekmovanju osvojili drugo mesto. Leta 1992 je bila ustanovljena Težkoatletska zveza, ki je polnopravna članica tako evropske kot svetovne federacije.

Skupaj prek 500 tekmovalcev, danes okrog sto
Navkljub dolgi tradiciji pa se je s tem športom ves čas ukvarjalo malo športnikov. Jože Zaluberšek s Težkoatletske zveze Slovenije po pregledu zgodovinskih knjig razkrije: "Od leta 1972 imamo prijavljenih 514 registriranih tekmovalcev. V tem trenutku jih je registriranih okrog 60, vse skupaj pa jih je okrog sto. Trenutno obstajajo štirje klubi, peti pa se pripravlja na registracijo." Seveda pa je v Sloveniji ta šport postavljen na ljubiteljskih temeljih, saj se tekmovalci preživljajo z drugimi poklici, športniki iz "dvigalskih velesil" pa so po pravilu profesionalci in se ukvarjajo le s športom.

Dve tehniki - poteg in sunek
Pravila so v bistvu preprosta. Tekmovalec orodje dviga z dvema različnima prijemoma - poteg in sunek. Z vsako tehniko orodje lahko dvigne največ trikrat, zmagovalec pa je tisti, ki dvigne skupaj največ kilogramov. Tako moški kot ženske tekmujejo v različnih kategorijah, ki se členijo glede na njihovo težo.

Ni vedel, da ta šport v Sloveniji obstaja
Slaba medijska izpostavljenost je kriva, da le malo ljudi ve, da je mogoče ta šport trenirati tudi v Sloveniji. Eden najboljših tekmovalcev Miha Fajon se spominja svojih začetkov: "Z dviganjem uteži sem se spoznal zelo pozno, v času študija. Največji problem je bil v tem, da nisem vedel, da ta športna panoga obstaja tudi pri nas. Pred tem se ukvarjal tudi z drugimi športi, najdlje časa sem se zadržal v košarki."

Dvig je sestavljen iz kompleksnih gibov
Večina gledalcev vidi dviganje uteži kot šport, kjer tekmovalec pride na osrednji del prostora in dvigne drog. Kje se skriva lepota tega športa? Fajon je prepričan, da je dviganje uteži bistveno več: "Ta šport se mi zdi izjemen v tem, da je na prvi pogled zelo enostaven. Sta samo ti in 'štanga', ki jo moraš dvigniti od tal v končen položaj. Vendar, ko ga bolje spoznaš, vidiš, da gre za izjemno kompleksen gib, ki ga je treba trenirati v nedogled in ga v vsakem poskusu izvajati maksimalno intenzivno, z največjo mogočo hitrostjo. Za to pa potrebuješ poseben tip moči. Vendar pa to ni edina motorična sposobnost, ki jo potrebuješ, saj je ustrezna tehnika pogojena tudi z drugimi pojavnimi oblikami moči, hitrostjo, ravnotežjem in koordinacijo. Poleg tega je z vidika treniranja eden najtežjih športov in z njim razvijamo tudi moralno-voljne kvalitete."

Številni stereotipi o dopingu
Težkoatletska zveza se poleg majhne medijske izpostavljenosti bojuje tudi s stereotipom dopinga. "To je produkt tendencioznih novinarjev in medijev. Uporaba nedovoljenih poživil se pojavlja v vseh športih. Največji problem je tam, kjer so tekmovalci pod pritiskom vodstev za doseganje rezultatov. V veliko primerih tekmovalci sploh ne vedo, da so jim odgovorni podtaknili doping," je prepričan Zaluberšek. Fajon pa ob tem dodaja: "Rezultati številnih študij so pokazali, da gre za enega najbolj varnih športov. Seveda je bil doping velik problem v 70. in 80. letih, vendar pri tem jasno ni bil osamljena športna panoga. Danes pa so dvigovalci eni najbolj testiranih športnikov in vsak prekršek je strogo kaznovan."

slavko.jeric@rtvslo.si