Andre Agassi sodi med najbolj priljubljene teniške igralce vseh časov. Foto: EPA
Andre Agassi sodi med najbolj priljubljene teniške igralce vseh časov. Foto: EPA

Vse se je začelo leta 1998, ko so ujeli Čeha Petra Kordo pri zlorabi nandrolona. Omenjeni igralec je bil kaznovan z enim letom neigranja, a se je raje odločil, da konča kariero.

V pričujoči fotozgodbi prinašamo pregled le nekaterih najbolj odmevnih zlorab nedovoljenih poživil in mamil. Na koncu pa omenjamo še dve aferi, ki mečeta črno luč na stavnice, čeprav kasneje ni bila dokazana nobena goljufija.











Doping je v svet tenisa prišel relativno pozno, saj prvi odmevnejši primer sega v leto 1998. Čeh Petr Korda je v začetku tega leta dosegel uspeh kariere, saj je v finalu Melbourna premagal Marcela Riosa, kar je bil njegov edini osvojeni turnir za grand slam. Le nekaj mesecev kasneje so ga v Wimbledonu ujeli pri jemanju nandrolona. Korda je bil kaznovan z enim letom nenastopanja. Korda se ni več vrnil, ampak je pri 30 letih končal kariero. Foto: EPA
Eno najbolj zanimivih karier je gotovo spisala Martina Hingis. Slovakinja s švicarskih potnim listom je osvojila pet turnirjev za grand slam, na vrhu lestvice WTA pa prebila kar 209 tednov - in to vse še pred 23. rojstnim dnem, ko se je morala upokojiti zaradi kroničnih težav z gležnjem. Leta 2005 se je poskušala vrniti, leto kasneje pa se je dokončno vrnila v teniški svet. Njena kariera se je neslavno končala leta 2007. Ob koncu sezone je namreč priznala, da je bila v Wimbledonu istega leta pozitivna na kokainu. Hkrati je zatrdila, da te droge nikoli ni zaužila. Foto: EPA
Zaradi kokaina je bil letos začasno suspendiran tudi Richard Gasquet. Francoz je bil testiran marca pred turnirjem v Miamiju. Gasquet je bil kasneje oproščen in je julija že lahko igral. Sporni dogodek je pojasnil s tem, da je na neki zabavi poljubil dekle, ki je pred tem uživala kokain. Foto: EPA
Kokain je med teniškimi igralci relativno razširjen, saj je med najpogostejšimi zlorabami. Ob Martini Hingis in Richardu Gasquetu omenimo le še Španko Lourdes Dominguez Lino (kaznovana leta 2002), Čeha Karla Novačka in Šveda Matsa Wilanderja (oba 1995). Foto: EPA
Zgodbo s "srečnim koncem" pa je spisala Jennifer Capriati. Američanka je profesionalka postala še pred 14. rojstnim dnem. Vrhunec prvega dela kariere je požela v Barceloni 1992, ko je pri 16 letih postala olimpijska prvakinja. A prišel je padec. Aretirali so jo zaradi posedovanja marihuane, kar jo je za več kot dve leti oddaljilo od vrhunskega tenisa. Vrnitev je bila več kot uspešna, saj je nato osvojila tri turnirje za grand slam in se tudi zavihtela na vrh lestvice WTA. Foto: EPA
Britanca Grega Rusedskega, sicer rojenega Kanadčana, so konec leta 2003 ujeli pri jemanju nandrolona. Teniški igralec je bil kmalu spoznan za nedolžnega, saj naj bi bil za sporne substance kriv fizioterapevt, ki ga je določila ATP. Foto: EPA
Med tistimi teniškimi igralci, ki so bili ujeti več kot le enkrat, gre v prvi vrsti omeniti Mariana Puerta. Argentinca so prvič ujeli leta 2003, ker so v njegovem telesu našli clenbuterol. Igralec se je izgovoril s tem, da je omenjena snov v zdravilu za astmo, ki ga je pestila. ATP mu je kazen znižala z dveh let na devet mesecev. Leta 2005 se je uvrstil v finale Pariza, kmalu pa je bil spet kaznovan, saj so v njegovem telesu našli sledi etilefrina. Kakšen je bil tokrat njegov izgovor? Pil je iz istega kozarca kot njegova žena, ki je ravno v tistem obdobju uporabljala zdravila, ki so ravno vsebovala omenjeno snov. Sprva je bil kaznovan z osmimi leti nenastopanja, kasneje je bila kazen znižana na dve leti, tako da se je leta 2007 spet vrnil na teniška igrišča. Foto: EPA
Zanimivo je, da zelo veliko ujetih teniških igralcev prihaja iz Argentine. Ob Marianu Puerti naj omenimo le še Guillerma Canasa (diuretik – kasneje je bil rehabilitiran, ATP mu je vrnil tudi ves zasluženi denar), Juan Ignacio Chela (testosteron – prepoved igranja za 3 mesece), Guillermo Coria (nandrolon – kazen 2 let neigranja so mu znižali na sedem mesecev) in specialista za dvojice Mariano Hood. Foto: EPA
Ob dopinških aferah omenimo le še afere, ki so povezane s stavnicami. Leta 2007 je bil v ospredju Nikolaj Davidenko in njegova morebitna povezava z rusko mafijo. Davidenko je avgusta v Sopotu dobil uvodni niz proti Martinu Vassallu Argüellu s 6:2. Nato je angleška stavna hiša Betfair dobila relativno veliko stav v korist Argentinca. Slednji je kasneje res zmagal, saj je Davidenko v 3. nizu dvoboj zaradi poškodbe noge predal. ATP je uvedel preiskavo, ki je pokazala, da je devet ljudi iz Rusije skupaj stavilo kar 1,5 milijona dolarjev na poraz Davidenka. Na dvoboj je bilo vloženih skupaj kar 7 milijonov dolarjev, kar je približno desetkrat več kot običajno. Preiskava se je končala leto kasneje, ko je bil Davidenko spoznan za nedolžnega. A to ni edini nenavaden dogodek v povezavi z Davidenkom. Konec leta 2007 je igral na turnirju v St. Petersburgu, kjer je izpadel proti Marinu Čiliću. Sodnik je bil prepričan, da se Rus premalo trudi, zato je bil tudi kaznovan z eno točko. Foto: EPA
Zadnji primer suma sodelovanja s stavnicami pa se je pripetil pred nekaj dnevi, ko je Danka Caroline Wozniacki v 1. krogu Luxemburga vodila proti domačinki Anne Kremer s 7:5 in 5:0, nato pa je dvoboj predala zaradi težave s kito v podkolenskem zgibu. Foto: EPA