Zimski športi
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 52 glasov Ocenite to novico!
Jelko Gros
Nekdanji trener slovenske skakalne reprezentance Jelko Gros je direktor Nordijskega centra Planica in vodja planiškega tekmovanja. Konec tedna v Planici pričakuje manj gledalcev kot lani, a še vedno bo obisk nadpovprečen. Foto: www.alesfevzer.com
       V petek je žirija v Vikersundu delala zelo konservativno in ni dopustila dolgih poletov, pa bi jih lahko, saj ni bilo tako nevarno kot v soboto in nedeljo, ko je bolj pihalo od spredaj. Pritisk je bil z vseh strani, predvsem mediji so se spraševali, kakšni poleti so to? Zato so želeli v soboto pričarati lep dogodek in so bili ves čas na zgornji meji.       
Planica
Takšnega praznika, kot je bil lani, Planica ne pomni. Vse dni je bilo izjemno vreme in sijajno razpoloženje, v štirih dneh je bilo skupaj 111 tisoč gledalcev! Foto: www.alesfevzer.com
       Letalnica v Vikersundu je grajena za rekordne skoke, ne pa za dobre občutke letalcev.       
Robert Kranjec in Peter Prevc
Od Slovencev sta lani v Planici blestela predvsem Robert Kranjec in Peter Prevc, a Kranjec je letos poškodovan, Prevc pa ni v takšni šampionski formi kot lani. Foto: www.alesfevzer.com
       Pred odhodom na svetovno prvenstvo sem Ljubu Jasniču, takratnemu direktorju, danes predsedniku odbora za skoke, rekel, da lahko začne iskati novega trenerja, če ne bo medalje. Ravno zato, da bi naredil mir in da se ljudem ne bi bilo treba odločati o tem, ali je Gros še naprej primeren za trenerja ali ne.       
Stefan Kraft
Stefan Kraft ima v boju za veliki kristalni globus pred finalom v Planici pred Kamilom Stochom 31 točk prednosti. Foto: EPA
       Na prvih 60 metrih skakalnice je snega pobralo že preveč in ga tja iz varnostnih razlogov že dovažamo. Na strmini imamo snega dovolj in bo, ko ga bomo odrivali navzdol, to zadostovalo, seveda pa ga bomo začeli odrivati čim kasneje, tako da bo skakalnica pripravljena šele v torek zvečer.       
Jelko Gros in Andrej Stare
Jelko Gros je tudi strokovni komentator skokov na TV Slovenjija. V Planici seveda te vloge ne bo mogel opravljati, a Andrej Stare je dovolj izkušen, da bo lahko spet poskrbel za privlačne prenose. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
       Goran je ustvaril ekipo. Vse te ekipne zmage dajejo reprezentanci še posebno moč. Potrebno se je le usesti, se resetirati in videti, kje so bile napake, če sploh lahko govorimo o napakah.       
Goran Janus
Pod vodstvom trenerja Gorana Janusa je Slovenija začela zmagovati tudi na ekipnih tekmah. Letos je sicer opazen korak nazaj, a Jelko Gros je prepričan, da mora Janus ostati glavni trener. Foto: www.alesfevzer.com
       Peter Prevc bi bil z lanskimi skoki še vedno v vrhu, bi mu pa bilo pri zmagovanju malo teže, ker je Kraft ta trenutek tako dober, kot je bil Peter lani.       
VIDEO
Nov svetovni rekord Stefa...

Dodaj v

Ahonenov padec še danes straši norveškega delegata

MMC-jev intervju z Jelkom Grosom
21. marec 2017 ob 06:46
Ljubljana - MMC RTV SLO

Zakaj v Vikersundu dovolijo rekordno dolge polete, v Planici pa največkrat ne, smo se pogovarjali z Jelkom Grosom, 20 let po globusu Primoža Peterke pa nas je tudi zanimalo, zakaj ni bilo mogoče preprečiti kariernih padcev moravškega šampiona.

Čeprav odjuga povzroča nekaj težav, je Planica pripravljena na finale svetovnega pokala. Gledalcev bo sicer manj kot lani, a še vedno bo to nadpovprečna številka. Organizatorji si želijo le še dobrega vremena, torej predvsem mirnega ozračja. Za lepe slovenske uvrstitve se verjetno ni treba bati, čeprav se prav lahko zgodi, da bo slovenska reprezentanca prvič po letu 2011 ostala brez posamične zmage na finalu v Planici. Čeprav sezona ni potekala povsem po načrtih, pa Jelko Gros meni, da mora Goran Janus ostati trener reprezentance tudi v olimpijskem letu.


V Vikersundu je padel nov svetovni rekord. Ali je Kraftov polet, dolg 253,5 metra tista skrajna meja, prek katere na profilu teh letalnic skorajda ne gre?
Zelo je na meji tistega, kar je še mogoče. Natančno analizo, kako točno je ob njegovem poletu pihal veter, ima sicer pri sebi le Fis, ampak očitno je, da je imel idealne razmere. Tudi žirija je bila zelo radodarna.

V Planici, na žalost gledalcev, po navadi ni tako ...
Tehničnega delegata Norvežana Berila Palsruda je veliko bolj strah kot je v Vikersundu Francoza Francka Salvija, ki je v Planici le asistent in je vedno za dolge polete. Palsrud je prestrašen od leta 2005, ko je bil v Planici že tehnični delegat, saj je takrat po 240 metrov dolgem poletu padel Janne Ahonen, Mednarodna smučarska zveza pa je želela celo kaznovati žirijo.

Ampak gre še za nekaj drugega. V petek je žirija v Vikersundu delala zelo konservativno in ni dopustila dolgih poletov, pa bi jih lahko, saj ni bilo tako nevarno kot v soboto in nedeljo, ko je bolj pihalo od spredaj. Pritisk je bil z vseh strani, predvsem mediji so se spraševali, kakšni poleti so to. Zato so želeli v soboto pričarati lep dogodek in so bili ves čas na zgornji meji. Lepa tekma je bila za gledati, žirija se je prilagajala in zniževala zaletišče. Osmi ali 15. zalet, to je ogromna razlika. Si predstavljate, kaj bi bilo, če bi Krafta spustili s 15. zaletnega mesta?

Po tem mejniku Stefana Krafta vas bodo spet vsi spraševali, ali sploh lahko Planica še dočaka rekorden polet ...
Pomembno se mi zdi, da ljudje razumejo, da se rekord ne zgodi le s tem, da zvišaš zaletišče. Skakalcu moraš seveda dati pravo zaletišče, a morajo biti razmere idealne, pa še pravi skakalec mora biti. Trdim, da bi Schlierenzauer težko skočil rekord in obstal na nogah, ker ima previsoko parabolo leta, uspešnejši pa so skakalci, kot so Kranjec, Prevc, Fannemel, Kraft, ki bolj aerodinamično zarežejo in nimajo tako visoke parabole.

Kakšna pa je glavna razlika med letalnicama v Vikersundu in Planici?
Glavna razlika je v prvih stotih metrih. Tam je planiška letalnica veliko prijaznejša, skakalcu da višino, da z lahkoto zajame pravo pozicijo. V Vikersundu prvih nekaj metrov, razen tistih, ki so v odlični formi, skakalci sploh ne vedo, ali bo šlo ali ne bo šlo. Da bo šlo daleč, začutijo šele nekje pri dvesto metrih. Tam vidijo, da imajo še neko določeno višino. Prej so letalci tako tesno v stiku z letalnico, da niso najbolj sproščeni. Če povem drugače: letalnica v Vikersundu je grajena za
rekordne skoke, ne pa za dobre občutke letalcev.

Čeprav, tudi Planica je po prenovi veljala za letalnico, kjer bi lahko padel rekord ...
To je pa tista druga stvar, ki jo želim poudariti. V spodnjem radiusu vikersundska letalnica prihaja bolj strmo v tisto točko, kjer teoretično letalec še lahko obstane na nogah. Nekje med 252 in 253 metri. Do te točke prileti bolj strmo kot v Planici. Pred dvema letoma je Prevc v Planici skoraj v brezvetrju skočil 248 metrov in pol s telemarkom, medtem ko je v Vikersundu poletel meter in pol dlje, pa je imel precej težav.

Slovenci v Planici zadnja leta blestijo. Se bodo po ne najboljši sezoni prebudili na finalu sezone?
Predlani so Slovenci v Planici pobrali vse, lani so le na ekipni tekmi zmago prepustili Norvežanom. Slovenske skakalce Planica vedno prebudi in verjamem, da bo tudi tokrat tako. Ne smemo pa pričakovati ponovitve lanske in predlanske sezone. Podlaga za to je precej drugačna.

Vikersund je sicer nakazal, da gre slovenski reprezentanci na bolje. Trije med deset je spodbudno!
Če gledamo prvo serijo, je imela Slovenija štiri skoraj med deseterico, na koncu pa je bil izkupiček nekoliko slabši, a je treba tudi priznati, da so imeli smolo z vetrno izravnavo. Samo dva sta imela minus, kar je zgovorno. Zame je bil sicer eden najboljših skokov Prevčev prvi polet na ekipni tekmi, ko je praktično z vetrom v hrbet tekmoval s tistimi, ki so imeli za 12-15 točk vetra v prsi. Naredil je perfekten skok.

Miran Tepeš je v pogovoru za Dnevnik nakazal, da gre v slovenski reprezentanci verjetno za nasičenost in da bi bilo morda treba razmisliti tudi o menjavi trenerja.
Sem prebral odgovor Mirana Tepeša, ljudje ga različno interpretirajo. Rekel je, da po petih, šestih letih skupnega dela lahko pride do zasičenosti in potem mora trener sam presoditi, ali je sposoben ekipi še kaj doprinesti. Tako vse skupaj razumem jaz, če pa poenostaviš zadevo, pa lahko sklepaš, da je Tepeš trdil, da je treba Janusa zamenjati, kar pa je ob petih zmagah v sezoni nesmiselno. Je pa res, da se je sezona v nekem trenutku 'obrnila kontra' in je potem zelo težko na hitro spet vzpostaviti kolektivni duh.

Ko ste bili leta 1999 trener slovenske reprezentance, se je to zgodilo tudi vam in ste se potem pravzaprav kar sami poslovili.
Pred odhodom na svetovno prvenstvo sem Ljubu Jasniču, takratnemu direktorju, danes predsedniku odbora za skoke, rekel, da lahko začne iskati novega trenerja, če ne bo medalje. Ravno zato, da bi naredil mir in da se ljudem ne bi bilo treba odločati o tem, ali je Gros še naprej primeren za trenerja ali ne. Ko sem prišel iz Ramsaua, sem rekel: besedo bom držal, zato poščite novega. Tudi ekipi sem to povedal. Vzel sem si dve leti premora in mislil, da se bom morda vrnil, a sem zajadral v te poslovne vode.

Lani je v Planico prišlo kar 111 tisoč gledalcev. Letos tega ne bo mogoče ponoviti, a obisk bo vseeno zelo lep, kajne? Lani je šlo za idealen splet okoliščin. Nov Nordijski center in vrhunski rezultati slovenskih skakalcev. Več si ne moreš želeti. Vsako odprtje novega prizorišča prinese dodatne gledalce, potem pa se je treba veliko bolj truditi, da gledalce dobiš oziroma obdržiš. Letošnja številka bo še vedno nadpovprečna planiška številka, ne smemo pa tega preveč primerjati z lanskim izjemnim letom.

Toplo je, sneg verjetno kar pridno pobira ...
Odvisno, kje. Na nekaterih mestih malce več, drugje malo manj. Dnevno pobere okrog tri centimetre, zato je dela več, kot bi si želeli. Sprejeli smo nekaj ukrepov. Kjer imamo sneg, smo ga začeli dajati na kupe. Za vsak primer. Da ga potem, če je treba, naložiš na kamion in odpelješ na letalnico. Na prvih 60 metrih skakalnice ga je pobralo že preveč in ga tja iz varnostnih razlogov že dovažamo. Na strmini imamo snega dovolj in bo, ko ga bomo odrivali navzdol, to zadostovalo, seveda pa ga bomo začeli odrivati čim kasneje, tako da bo skakalnica pripravljena šele v torek zvečer, nič prej. Zaradi toplega vremena. Tekma je teden kasneje kot lansko leto, že tri tedne je čez dan toplo.

So pri organizaciji prireditve še kje možnosti za izboljšave?
Vsaka velika organizacija, kar Planica je, mora vsebovati tudi malenkost improvizacije. In tisto, kar kot improvizacija narediš letos, naslednje leto postane del sistema. Vsakič kakšno stvar še malo izboljšamo. Lani smo na primer fiksirali senčenje na nekoliko drugačen način, tudi z globokimi sidri. To so mikroizboljšave. Kakšno stvar tudi opustimo, pa se morda čez nekaj let spet vrnemo k njej.

V četrtek bo minilo 20 let, odkar je Primož Peterka osvojil prvega od dveh velikih kristalnih globusov. Izjemen talent je bil, lahko bi v skokih naredil še veliko več. Si kdaj kaj očitate, da bi ga lahko bolje peljali čez vse čeri?
Do drugega kristalnega globusa si nič ne očitam. Do takrat je funkcioniral tako, kot se spodobi. Potem sem se umaknil, ker ga enostavno nisem mogel več peljati po pravi poti. Priložnost sem dal drugemu, da začne zgodbo na novo z drugimi motivacijskimi prijemi. Sam nisem mogel biti več zadovoljen, da je le petnajsti. Nisem pa se umaknil pred Primožem, ampak pred ostalimi. Predvsem gre tukaj za to menedžersko zgodbo. Če se spomnite, so me po drugem kristalnem globusu v Planici s transparenti pričakali navijači iz Žage, naj se z Ljubom Jasničem umakneva. In to je organiziral menedžer. Takšne zgodbe so bile v ozadju. Plačal jih je pa menedžer.

Je takšen poklic stresen?
Zelo. Sam si naložiš stres, ker imaš cilje visoke. Če hočeš zmagati, moraš v to verjeti in vse leto delati, da res zmagaš. Ko se cilji ne uresničujejo, se tudi sam sprašuješ, kje si ga polomil in kaj bi lahko naredil drugače. K sreči je tako, da se na koncu vsake sezone trenerji usedejo z vodstvom reprezentance, preanalizirajo rezultate in, če vidijo rešitev, nadaljuje delo brez sprememb. Goran Janus je s svojo ekipo postavil mejo zelo visoko. Više, kot smo jo vsi pred njim. Drugi smo imeli občasne rezultate, jaz sem bil na primer zraven pri Franciju Petku in Primožu Peterki. Goran je ustvaril ekipo. Vse te ekipne zmage dajejo reprezentanci še posebno moč. Potrebno se je le usesti, se resetirati in videti, kje so bile napake, če sploh lahko govorimo o napakah. Vsak trener, ki želi imeti zmagovalca, mora namreč hoditi po robu. Kar je bilo lani dobro, letos ni več. Treba je nekaj dodati.

Mar ni Peter Prevc pred sezono pretiraval, ko je izjavil, da bi z istimi skoki, kot jih je kazal lani, v letošnji sezoni lahko računal le na uvrstitve okrog 10. mesta?
Gotovo ne. Peter bi bil s tistimi skoki še vedno v vrhu. Mogoče lahko Kraftove letošnje dosežke primerjamo s Petrovimi lanskimi. Je pa šla malce naprej oprema, tudi tehnika, ne pa tako drastično, kot je to Peter opisal. Če bi skakal tako kot lani, bi mu bilo pri zmagovanju malo teže, ker je Kraft ta trenutek tako dober, kot je bil Peter lani. Ko skočiš tri ali štiri metre dlje kot konkurenca, se vidi, da si eno stopnico pred ostalimi.

Če že mora biti slabša sezona, je dobro, da to ni ravno olimpijska ... Morda bodo Slovenci ravno naslednje leto spet blesteli.
Res je, morda je to, kar se letos dogaja, dobro za naslednjo olimpijsko sezono. Slej ko prej enkrat pride kriza. Zaradi različnih vzrokov. Ali zaspiš na opremi ali zaspiš na pripravi ali začneš delati rutinsko, da se torej preveč ponavljaš. Zato so smučarski skoki zanimivi, ker mora cel sistem funkcionirati in ni variante, da prešpricaš katerokoli poglavje.

V intervjuju z Otom Giacomellijem, ki smo ga na MMC-ju objavili prejšnji teden, vas je kot vodjo Nordijskega centra Planica nekaj stvari zmotilo. Kaj?
To, da nekdo govori o Nordijskem centru Planica, čeprav se ni pozanimal, kako funkcionira. Žal se iz Ljubljane poznavalsko ne da teh stvari komentirati. Športni hotel in Nordijski center sta združena in že več kot pol leta delujeta skupaj, torej ne ve, kako center funkcionira.

Druga stvar, s katero zavaja javnost, je, ko govori o obrnjeni osi skakalnice. Da bi bila res zaščitena pred soncem, bi jo bilo treba postaviti na drug hrib, ne le zamakniti os. Teh 15 stopinj, ki jih predlaga Oto Giacomelli, da se obrne, pa je velika neumnost, saj izračuni kažejo, da bi to vsak dan zaradi sonca dodatno pobralo pol centimetra snega.

Poleg tega bi bila investicija, da bi torej objekt obrnili za 15 stopinj, namesto štiri vredna dvanajst milijonov evrov. Če bi takrat skakalnico res obrnili v to smer, bi imeli tudi več težav z vetrom. Vetrno zaščito lahko postavljaš le na prečni veter in prav na prečni veter je skakalnica postavljena tako, kot so stalni vetrovi v Planici: dopoldne piha od Rateč proti Tamarju, od 12. ure naprej pa iz Tamarja proti Ratečam. Na to moraš biti pripravljen, kakršnokoli odločitev sprejmeš. Vse to so projektantje in vsi, ki smo sodelovali, natančno preučili in smo pri tem vztrajali.

Tretja stvar, ki me je zmotila, je trditev, da bi morali imeti tudi atleti v Planici svoj dom. Olimpijski komite je naredil analizo med panožnimi zvezami, katere bi sploh lahko uporabljale Planico kot bazičnopripravljalni center. Atleti so poudarili, da ko potrebujejo svoj center za bazično pripravo, odpotujejo v južne kraje, ko pa je Planica na razpolago za trening, pa imajo vrhunec tekmovalne sezone in zato takšnega centra niti ne potrebujejo.


Po objavljenem intervjuju se je odzval Oto Giacomelli in predstavil svoje videnje dogajanja v Nordijskem centru. Njegovo pismo objavljamo v celoti in brez lektorskih posegov:

Še zdaleč ni vse tako, kot pravi Jelko Gros! Vsakega koraka v smeri integracije CŠOD Planica in NC Planica, o čemer me je podučil v intervjuju za MMC Jelko Gros, sem zelo vesel! Dejstvo pa je, da sta še vedno oba paradržavna zavoda samostojni pravni osebi, kolikor je meni mogoče vedeti in videti iz Ljubljane, recimo na spletu. Če sem morebitno združitev združitev (?!) nehote prešprical, naj mi bo oproščeno, ker sem samo del običajne javnosti, ki tega (še) ni zvedela. Bistvo pa je, da bi to čimprej občutili tudi obiskovalci Planice. Mislim seveda na tiste, ki jo v skupinah ali posamič obiskujejo tudi zunaj skakalnih prireditev in so lani bolj ali manj ves čas tožili, da je, če je tam na obisku le malce večja skupina, križ priti do kave, kaj šele sendviča. Tako so poročali tudi časniki in elektronski mediji. Kolikor se spomnim, je ob neki priložnosti s tem v zvezi Jelko Gros izjavil nekako takole: gostinstvo pač ni naloga NCP!


Kar zadeva zasuk osi letalnice iz smeri severozahod - jugovzhod proti vzhodu ali celo malo proti SV, da bi zato v dopoldanskih urah v zgodnje spomladanskem terminu planiških prireditev ne bila tako direktno izpostavljena soncu, pa zavaja Jelko Gros. Svoj čas, ko bi se še dalo kaj narediti v tej smeri, je za Delo izjavil moji kolegici Tanji Volarič, da je os planiške letalnice (spomeniško) zaščitena in da se je zato sploh ne da (sme) obrniti. To je bilo črno na belem objavljeno v Delu že pred davnimi leti. Tedaj morebitne višje cene tovrstne rekonstrukcije ni omenjal, sploh pa ne trikratne podražitve (12 namesto 4 mio evrov!). Te številke so izrečene na pamet za publiko, ki o tem nima in ne more imeti oprijemljive predstave. J. G. se sklicuje na strokovnjake brez imena in priimka, ki da so to vse domislili! Pa ni res, od vsega začetka z njim vred niso imeli tega namena, to je na dlani! In se niso prav nič potrudili za alternativni izračun. J. G. et consortes so nenehno prepričevali tiste s kritičnimi pogledi na prenovo Planice v nordijski smučarski center, kaj za božjo voljo sitnarijo, saj gre ja za evropski denar! Ker mi je malo manj decidno, a v istem slogu o tem ob priložnosti podrobil tudi bivši predsednik OKS-ZŠZ in nič manj siva eminenca SZS, se ničemur več ne čudim. Kot da ni najbolj pomembno, kaj se bo iz tega denarja, ki je prav tako naš, resnično naredilo!


Povsem nelogično pa J. G. tudi trdi, da bi zaradi prej omenjenega zasuka osi vsak dan na letalnici pobralo še pol centimetra več snega!? Manjša izpostavljenost zaletišča in doskočišča soncu v spomladanskem terminu planiških prireditev je zares manj pomemben, čeprav ne zanemarljiv razlog za to dejanje. Napovedi o nadaljnjem globalnem segrevanju ne obetajo nič dobrega. Na srečo je kompakten (umetno narejen) sneg nesorazmerno odpornejši na sonce od naravnega, sicer bi letalnica zares morala zamenjati hrib, kot pravi J. G., že pred leti. Že 1. SP v poletih 1972 v Planici se je zaradi toplega vremena za las izteklo z eno samo serijo! Prepričan sem, da bi jo dandanes, tako kot sewm jo v premislek pristojnim predlagal sam ali pa še bolj zasukal tudi Bloudek. Sam je obrnil os prve velikanke (dokončane po načrtih I. Rožmana, 1934) in vseh drugih njegovih planiških skakalnic (120, 80 in 40 m), razen nekdanje pri železniški postaji (SV), skoraj natanko proti vzhodu. Pač zato, ker je sonce pomagalo, da je bilo lažje utrditi (z nogami, lopatami in smučmi) zaletišče in doskočišče ob nekdanjih velikih količinah zapadlega snega. A to je zdaj le še izjemoma problem, saj za za najbolj naporna dela na voljo učinkovita teptalna tehnologija.


Z zasukom (za cca 15 do 20 stopinj) bi postala za pet višinskih metrov povišana letalnica (od prejšnjih 130 na 135 m višinske razlike od roba odskočnega mostu do ravnine izteka v skladu z zdajšnjo normo FIS) znatno manj občutljiva prav za vedno nevarni prečni veter z obeh strani - iz Rateč ali/in Tamarja. Zaletišče bi se namreč prestavilo zgoraj proti jugu na drugo stran zdajšnjega grebena ob južnem robu zdajšnjega zaletišča, ki bi skupaj s prejšnjim hrbtiščem "stare" velikanke bratov Gorišek odlično ščitilo letalnico v najbolj občutljivem izseku - med vzletno fazo skakalčevega poleta in letom nad hrbtiščem. Tako zasukano letalnico bi bilo namreč mogoče tudi bolj vkopati v teren. Zaradi obeh sprememb bi z novo geometrijo komaj še potrebovala umetno protivetrno zaščito. Z južne strani bi jo dokaj dobro ščitil že sam gozd, s severne pa že omenjeni greben in prejšnje hrbtišče. Povišano hrbtišče na stari (zdajšnji) osi pa je vetrovom z obeh strani še bolj izpostavljeno kot prejšnje nižje. Brez zajetno velike protivetrne zaščite, ki tudi ni bila zastonj, bi bilo veliko težav že ob razmeroma šibkih termičnih zračnih tokovih, v bolj zapletenih vremenskih razmerah pa najbrž ne bi niti zdajšnja zadoščala. Kaj pomeni odpoved tekmovanja, se pa ve! In mimogrede: edini športni objekt, ki utegne v Planici vračati ne le stroške vzdrževanja temveč tudi vlaganja, je letalnica z vsakoletnimi prireditvami za svetovni pokal ali/in SP v poletih! Torej bi bilo zaradi vseh plusov tudi ob višjih vlaganjih zaradi dolgoročnih koristi po mojem mnenju smotrno opraviti predlagano spremembo osi!


Pa še nekaj glede morebitne atletske dvorane ali nečesa takega, kar bi lahko zadovoljilo potrebe športnic in športnikov številnih drugih (poletnih in zimskih) panog po osnovnem in specialnem kondicijskem treningu s smučarskimi skakalci in tekači vred. To sem v intervjuju za MMC samo navrgel! Mimogrede: zakaj se AZS poteguje za atletski center v Ljubljani (z atletsko dvorano!), če pa peščica najboljših atletov - kot naj bi AZS sporočila v anketi, ki jo omenja J. G. - raje gre pozimi v tople kraje? Če je zares tako, bi kazalo sporočiti ljubljanskemu županu Z. Jankoviču, naj AC v Ljubljani nikar ne gradi, saj ga nihče ne potrebuje!


Seveda se šalim! J. G. zelo dobro ve, da sem se od vsega začetka, ko je začela dozorevati zamisel o celoviti prenovi Planice, zavzemal, da bi dobila profil vseslovenskega športnega centra s celoletnim povpraševanjem zainteresiranega zaledja slovenskega športa. K temu me je med drugim navedlo tudi nekdanje sodelovanje pri snovanju ŠPORTNEGA CENTRA SLOVENIJE (ŠCS) v obdobju telesnokulturnih skupnosti (ob koncu 70-tih let prejšnjega stoletja). Žal je tedaj ostalo pri pobožnih željah po korenitih spremembah klavrnega stanja slovenske športne infrastrukture, ki so jih ukinile takratne zaporedne "stabilizacije" gospodarstva. Med možnimi lokacijami je bila že tedaj tudi Planica (pa še druge od Lesc do Zajčje dobrave pri Ljubljani, kakšno pa sem morda že pozabil). Tedaj se je razmišljalo, da bi v sklopu ŠCS delovala tudi zdajšnja Fakulteta za šport (tedaj še VŠTK), za kar pa bi bila lokacija na skrajnem severozahodnem robu Slovenije najbrž neprikladna. Ne pa tudi v zdajšnjem programskem okviru brez FŠ, za katero pa bi sodobni programski koncept planiškega centra moral biti vseeno zelo zanimiv.


Zdajšnji nordijski torzo v Planici pa je vse kaj drugega kot ŠCS, čeprav nedvomno na obiskovalce s pahljačo sedmih smučarskih skakalnic in letalnico naredi mogočen vtis. Zagotovo bi se dalo v prihodnje še marsikaj dodati in izboljšati. Škoda je, ker se zaradi nekaterih nedomišljenih zadev najbrž marsičesa ne bo dalo več popraviti. Tako je bilo že s povsem zgrešeno malo dvorano v sklopu novega Doma v Planici, ki ne zadošča niti normam šolske telovadnice s košarkarskim igriščem! Prav ta je bila moj prvi trk z J. G. Ker pa se je tudi Dom v Planici (zgrajen z denarjem članstva medvojnega Sportnega kluba Ilirija, z depandanso vred zaokrožen leta 1935) prenavljal pretežno z evropskim denarjem, je bilo očitno najbolj važno, da se denar hitro zapravi ne glede na kakovost finalnega izdelka.


Itn. Na primer: najdragocenejši osrednji prostor pod skakalnicami v Planici (med letalnico na jugu in obema največjima na severnem pasu skakalnega kompleksa), ki bi moral biti zato namenjen tekaškemu štadionu (glavnemu tekmovališču na nordijskih SP, za katerega je Planica že dvakrat, žal neuspešno, kandidirala) in poletnemu štadionu s potrebnimi atletskimi dimenzijami in vadbenimi površinami, je (in bo tudi to pot) med planiškimi prireditvami namenjen vsem mogočim šotorom VIP in drugim servisom za gledalce. Po drugi strani pa je tekaški štadion potisnjen na obrobje na južni strani kompleksa. Itn., itn.


Pripravljalci programa prenove Planice z J. G. vred najbrž niso poznali niti že davno prej v žal "pokojnem" Biroju inž. Stanka Bloudka izdelanih načrtov za povezavo Slatne (pri Domu v Planici) s sistemom kranjskogorskih žičnic ipd. Marsikaj od tega bo še mogoče postoriti, npr. s konceptom "integralnega" prometa med planiškimi prireditvami, marsikje pa bodo "kiksi", narejeni zaradi ihte in s pomanjkanjem posluha za zamisli drugih, blago rečeno, najmanj zelo otežili smotrne rešitve. Vse to pa bo bremenilo tudi vsakoletni finančni rezultat, kot se vedno zgodi, kadar se ignorira civilno družbo. Civilna družba pa je - na čelu s pionirji slovenskega športa in Planice, kakršni so bili Joso Gorec in Stanko Bloudek ter njuni kolegi - ustvarila tudi Planico. Zdaj ji vladajo paradržavni zavodi, v katerih je navsezadnje poniknila tudi lastnina civilne športne sfere.


Oto Giacomelli

Tomaž Okorn
Prijavi napako
Komentarji
gorazdgor
# 21.03.2017 ob 07:00
"Ahonenov padec še danes straši norveškega delegata"

Padec Rusa Vasiljeva pri 254 m je bil pa čisto nedolžen ali kako?
davide
# 21.03.2017 ob 07:25
Pogrešam vprašanje: Ali ima ta norvežan doživljenjski mandat v Planici???
jezevec
# 21.03.2017 ob 06:55
jasno, norvezani bodo skrbeli za varnost v planici. bo 210 metrov še varno?
Unssen
# 21.03.2017 ob 07:11
Gros:
"Tehničnega delegata Norvežana Berila Palsruda je veliko bolj strah kot je v Vikersundu Francoza Francka Salvija, ki je v Planici le asistent in je vedno za dolge polete."


Norvežan diktira dolžino poletov v Planici? Ne me j****. Ni čudno, da pri 220m dolgih skokih v Planici že panično nižajo zaletišče.
vplaznik
# 21.03.2017 ob 07:25
Naslednjo leto podrite dotrajan RTV dom , tako kot je bilo v načrtih pri prenovi in na njegovem mestu zgradite dodatne tribune. 30% gledalcev v Planici plača vstopnico, vidi pa nič zaradi te grdobe.
pika_č
# 21.03.2017 ob 08:46
Vzdušja v Planici pa ne more nihče delegirat. Ne glede na rekorde, je v Planici vedno nekaj posebnega. Še po televiziji se to čuti, kaj šele tam. In to se mi zdi bolj pomembno, ker se imajo tudi skakalci fajn. Tega ne more noben denar kupit. Pa srečno, orli. Se vidimo tudi letos.
Jurčič
# 21.03.2017 ob 08:09
Spoštovanja vreden človek, lepo ga je poslušati, brati...človek dejstev, vse razloži, ne seka po drugih, ne meče sebe in svojih dosezkov naprej, spoštljiv do kolegov, za razliko od Otoja....človek, ki je veliko naredil za slovenske skoke in še vedno dela.
RobiK3a
# 21.03.2017 ob 07:54
Goran Janus je največje ime slovenskega skakanja. Ta človek je zaslužen za 90 % vseh slovenskih uspehov zadnjih let. Tako dobri, kot so slovenski skakalci v zadnjih 5 letih niso bili še nikoli. Tudi letošnja sezona je vsaj za 300% boljša, kot so bile vse sezone pred Janusom, razen sezone 1996/1997. Slovenija je letos dosegla 5 zmag. V eri Gorana Janusa je Slovenija dosegla 30 zmag, dvakrat več. kot v vseh sezonah pred njim skupaj, če ne štejemo Primoža Peterke.

In sedaj se najde nek Miran Tepeš, ta oproda nemške smučarske industrije in palamudi o menjavi Janusa. Seveda, Miran tepeš je dobil nalogo od svojih nemških gospodarjev, da na vsak način skuša razsuti zmagovalno slovensko skakalno zgodbo. Sram naj bo Mirana Tepeša, tega nemškega oprodo.
happy schimetzky
# 21.03.2017 ob 07:54
skoviik,
gre za to, da naj bi kraft podrsal z ritjo pri rekordu, kar podkrepijo s fotografijami njegove riti po skoku :)

Se kar strinjam. Vse skupaj je že precej negledljivo. Nekateri podrsajo pa dobijo ocene, kot da so skočili telemark, drugi pri telemarku in na sploh lepem skoku dobijo 17, le zato, ker niso skočili ekstremno daleč oz. nimajo pravega imena, spet tretjim nižajo ali višajo nalet samo, da se jim vzame ali doda točke, nekaterim pa se kar skozi prste pogleda pri dresih, ki v zraku plapolajo kot jadro. Vse skupaj je farsa in to, da se žirija imenuje žirija je edino kar drži kot pribito, saj je vse namreč zrežirano.
fafaron
# 21.03.2017 ob 09:34
Kaj manjka našim?

Robi Kranjec. Ne le zaradi uspehov, pač pa ker je človek na mesto, prijatelj naših ostalih skakalcev, ker spodbuja in vliva pozitivnost med naše reprezentante. Če bo drugo leto zraven, naj si ostale države nabavijo kakovostne bele zastave.
ElTorro
# 21.03.2017 ob 08:28
Poglej malo lanske rezultate:
Planica, prvi dan - 59 poletov čez 200, v drugi seriji le 2 nista skočila preko.
Drugi dan - 65 poletov preko 200, v drugi seriji VSI preko 200, najkrajši polet dneva 189,5 (resda pri le 40 najboljših tekmovalcih)
Zadnji dan - le pet skokov pod 200 (resda ob le 30 najboljših tekmovalcih)

Kdaj bomo kaj podobnega doživeli na drugih letalnicah?
Vikersund letos
Kvalifikacije - Le 13 skokov preko 200, 5 skokov celo pod 120
Tekma - celo v drugi seriji trije skoki pod 140

Naj kar imajo svoj rekord, kar se mene tiče...
ElTorro
# 21.03.2017 ob 08:21
@pazimina
Planica ima res profil, ki otežuje doseganje rekordov. In ta profil naredi tekmo veliko bolj zanimivo. Poglej si malo rezultate Vikersunda in Planice....v Vikersundu veliko bolj ektstremne razlike, relativno malo poletov čez 200. Dejansko letalnica grajena za rekorde.

Meni to, kje je dosežen rekord, ne pomeni veliko. Bolj pomembno mi je bilo, da je bil v lasti Slovenca. In še veliko bolj pomembno mi je, da v Planici uživamo gledalci, ki vidimo veliko dolgih poletov in bolj izenačeno tekmo, in da v poletih uživajo skakalci.
Meni je izjemno lepo videti nekega na pol eksota, kako strašansko vesel je, ko poleti nekje okrog 200m - tega v Vikersundu ne bo nikoli doživel.
NightHawk
# 21.03.2017 ob 11:18
Ko se v Planici preskoči 230 metrov:

seven7
# 21.03.2017 ob 07:35
Pazimina

Tega kar si napisal nihče ni rekel.
Roko_europe
# 21.03.2017 ob 07:38
@gorazdgor
Padec Rusa Vasiljeva pri 254 m je bil pa čisto nedolžen ali kako?

Tudi sam se ob teh besedah norvežana pomislil na Vasiljeva. Hja, povsod dvojni vatli, še bolj, ko gre za Ruse.
kukalo
# 21.03.2017 ob 09:22
Saj ni potrebno imeti rekord...važno, da je za ključek v Planici.
skoviik
# 21.03.2017 ob 07:48
daj prevedi iz švedščine, da vidimo zakaj sploh polemizirajo
levak
# 21.03.2017 ob 09:17
Ahonenov padec še danes straši norveškega delegata
---
Boji se samo v Planici. Naj si da eno plenico v hlače.
Lahko imajo rekord. Ne morejo pa nam vzeti prvih poletov preko 100 in 200m.
pan
# 21.03.2017 ob 08:52
@Javorovina

Kraftov madež na zadnjici ni zaradi "čohanja" snega po doskoku!
Štef ga je spustil v hlače, ko je videl, kam ga nese!!!
Zato ta madež!
Sicer pa prostodušno priznam, da bi tudi jaz oblekel pamperske pod gate,....že če bi se samo po doskočišču spustil - s sankami, recimo!
seven7
# 21.03.2017 ob 07:58
Kraft se verjetno je dozaknil z ritjo tal minimalno...
bajsinho
# 21.03.2017 ob 13:57
Se pravi, že 12 let spremljamo krajše polete zaradi tega enega padca...
vslivnje
# 21.03.2017 ob 10:14
Žalostno, da se ne gleda na gledalce... Namesto, da bi ta norvežan bil delegat v Vikersundu in Francoz v Planici in bi gledali na opbeh tekmah izjemne polete, se pač moramo sprijazniti, da bodo v Planici pri 225+m znižali nalet in spe onemogočili dolge polete...

@pazi_min: Ja, rekel je, da se Vikersund na koncu bolj strm kot Planica, dodal pa je tudi dejstvo, da je Prevc pri rekordu v planici pristal v telemark, medtem ko smo v Vikersundu pri takih daljavah videli veliko večje probleme s pristankom. Je pa dejstvo, da je tudi ta stvar zelo odvisna od letalca. Če le-ta pristane iz velike višine, da noge niti v Planici, niti v Vikersundu ne bodo zdržave. Če pa je let bolj položen pa je stvar lahko veliko drugačna...
Blackbaerd
# 21.03.2017 ob 15:12
Res škoda da Planica ne uspe, ali zaradi lastne neambicioznosti ali zaradi česa drugega, izvesti tudi tekem na veliki skakalnici. Imamo enega najmodernejših centrov na svetu, a skakalci tukaj le "letijo". A ta velika skakalnica je bila narejena samo za treninge in za neuspešno kandidaturo (kolikokrat že 3? 4?) za svetovno prvenstvo? Komot bi lahko organizirali tekme v decembru in potem za nakonec še v marcu. Res škoda je da se takšna skakalnica uporablja le za treninge. Nevem zakaj noben novinar tega ne razišče. Mogoče se bo kaj spremenilo, ko bo Hofer odšel. Samo ne verjamem...
el kondor prevc
# 21.03.2017 ob 11:00
Če se mene vpraša se v Planici da pri 253-254 metrih pristat povsem stoje brez problema. Vsaj Prevc je z lahkoto pristal pri 248,5 in 246 m, prav tako ni imel problemo Prislič pri res visoko hitrosti pri pristanku 246 m. Enostavno v letih 2015 in 2016 v Planici ni bilo močnejše termike.

Prevc pri 246 m z lahkoto v telemark pri 105 km/h. V Vikersundu skačejo v kahlo pri tej dolžini že pri hitrosti 98-100 km/h
-mclaren-
# 21.03.2017 ob 10:02
Planica JE zgrajena za rekorde, dajmo ji le čas!
sam-zee
# 21.03.2017 ob 08:23
Je pa zžirirano, če ni zrežirano :-D
seven7
# 21.03.2017 ob 08:18
Stare že ima zaloge alkota v kabini?
raknac navi
# 21.03.2017 ob 08:14
Kraft pa božja ritka
celtic1888
# 21.03.2017 ob 08:17
Bravo Jelko! Mož beseda. O Otu pa ne bi izgubljal besed. Kvazi skakalna smetana in poznavalec. Antipatičen do konca.
REsnica
# 21.03.2017 ob 09:39
Dvom, da rekord v planici ni možen, je odveč. Je pa rekord pomemben predvsem pri navdušencih, pri strokovnjakih in športnikih je samo del športa, ne pa njegov cilj.

Ker pa gre pri rekordih tudi za denar in ugled, prestiž, sem presenečen, da planiški organizatorji niso že prej dvignili glasu in zahtevali zamenjavo "rivalskega" norvežana. Upam da bodo znali vztrajat in pritisnit tudi na mednarodno smučarsko zvezo.

Kar smo gledali lani v planici je bilo super, tudi če ni bilo rekordnih poletov. Kar ni pošteno pa je podcenjevalni ali vsaj drugačen odnos do planice oz vikersunda.
nanook
# 21.03.2017 ob 09:23
@seven7

Stare že ima zaloge alkota v kabini?

Stare je enkrat v intervjuju uradno izjavil da ne pije alkohola med prenosi. Jaz mu verjamem :)
samy joe
# 21.03.2017 ob 08:58
Planica bo slej ko prej ponovno imela svetovni rekord.
el kondor prevc
# 21.03.2017 ob 11:18
Poleg Prevca pri 105 km/h, je tudi Prislič je lepo pristal pri isti dolžini 246 pri hitrosti tam nekje 107-108 km/h. Glede na to da je ob res ugodni termiki v Planici dovolj že 99-101 km/h, res ne vidim nekega problema pristat tam med 253-255 metrov.
Debely
# 21.03.2017 ob 10:03
V Planici se da leteti 255 metrov. Seveda, če je zelo ugodna termika in če ni žirija popolnoma presrana. Stavim na Tepeša. On ima pravi način leta, parabolo, za Planico. No ja, mogoče tudi Peter Prevc. Domen ima zaenkrat preveč ekstremen stil, vprašanje kako bi doskočil, če se ne bi pri doskoku razlimal.
vinklj.kugla
# 21.03.2017 ob 18:23
nevem kaj se pritožujete nad norvežanom. pritožujte se nad našimi k vse to mirno spremljajo.
sumtb
# 21.03.2017 ob 18:20
Skratka skakalna politika ne pusti Planici da bi imela rekord ker hočejo lobiji da je rekord na Norveškem in v Planico hodi diktirati polete Norvežan.

LOL.
rarock
# 21.03.2017 ob 15:43
Spoštovani Tomaž Okorn. Ta tedne bo vsak dan kup člankov o Planici..a si lahko vzamete 5 minut in pokažete komentatroju Staretu, kaj je zelena črta, zato ima tudi v kabini monitor, in kakšne v zvezi z njo kvasi...skakalec skoči 10 m prek zelene črte, on se pa čudi ko nevemkaj, ko rumenjak res prileze do številke 1. Prvič je bilo smešno, sedaj je pa samo moteče. Hvala
miha01
# 21.03.2017 ob 14:03
Jelku lahko rečemo sam bravo, edina realizirana investicija, ki ni prežeta z raznimi aferami in ki je speljana do konca. Za Ota se pa mu ni treba sekirat, točno se vidi, da bi rad dal prste v med.
krnekilojz
# 21.03.2017 ob 15:51
@levak prvi smo bili čez 100, 200 in 250 Prevc, tako, da smo carji, kar se mejnikov tiče.
ivod
# 21.03.2017 ob 07:56
... meni se je tudi zdelo, da je :)
skoviik
# 21.03.2017 ob 07:50
aha, razumem...naj bi z ritjo podrsal....
...ma tudi če je z ritjo podrsal..z rokami ni in v mojih očeh mu je uspelo pristat
kotzi
# 21.03.2017 ob 07:17
s v poletih nam je slo vedno dobro...tko da..mislm da bodo dobro skakal..je pa res da so ze vsi zmatran..in po mojem komaj cakajo da je vsega konec
vrtnar_1
# 21.03.2017 ob 19:31
Buče, same buče!! Norveška (poleg Nemčije in Avstrije) vodi in vleče vse niti v skokih, dosežejo kar si zaželijo. In zato tam dovolijo, da letijo v nove svetovne rekorde v Planici pa NE SMEJO! Ker jim ne pustijo!! In ne zato, ker je l.2005 Ahonen padel, djte se sprenevedat no!!! In kako slučajno, v Planici je delegat norvežan, ane? Bo že poskrbel, da bo rekord tam kjer mora biti sam naši naj se nehajo sprenevedati in nam buče prodajat, ok Jelko?!
mowkz
# 21.03.2017 ob 13:55
Glede rekorda in Planice bi tako rekel. Letenje je lepse oziroma deluje v Planici veliko bolj preprosto kot v Vikersundu kjer se slabsi letalci bi kar rekel mucijo kadar ni vetra in zirija ( zaletisce ) vodi slabo. Planica bi si zasluzila rekord nazaj saj je le zibelka poletov in tudi samo tekmovanje je veliko boljse kot v Vikersundu. Tehnicni delegat pa lahko obrnes v katerokoli smer nebi pod nobenim pogojem smel biti norvezan. Toliko slabega kot norveski mediji in tudi zveza "zeli" skakalcem drugim drzav je ze res kriza. Enostavno poglejmo lanski Kulm. Prenovljena letalnica in rekord je bil potisjen do maxsimuma ( perotovih 244 m ). Kot da bi rekli " nismo naredili tako velike letalnice kot je planiska in vikersundska ampak jo bomo pa maksimalno izkoristili. Planiska pac roko na srce ni izkoriscena. Zakaj? Za planico je znana termika torej vzgonc in ko ti na taksni letalnici rekord skoci skakalec ( prevc ) 248.6m z 6 tockami dodatka in prilima telemark iz ucbenika se je treba zamislit kam lahko nese. Sicer sem skepticen glede pristanka pri 255m v planici ker lani sem bil na tribuni tik pri doskociscu in res je ze skoraj ravnina, sicer se ne spoznam na te matematicne izracune ali je mozno pristati pri tem naklonu. In ce se en motim so bili lansko sezono povprecni poleti najkrajsi prav v vikersundi potem kulm in nato planica. Ne zahtevam rekorda, zelim si samo to da ko kdo skoci 235-240metrov ne nizajo za dva naleta kot imajo navado ampak se bojim da dokler bo norvezan imel mandat tako dolgo se bo to dogajalo.
GeorgeB
# 21.03.2017 ob 06:51
Dajmo Orli, en cviček pred skokom pa bo spet šlo...
DrMinistr
# 21.03.2017 ob 10:58
Stare je enkrat v intervjuju uradno izjavil da ne pije alkohola med prenosi. Jaz mu verjamem :)

Če se prav spomnim je izjavil, da ni bil VINJEN. Kar ne pomeni, da ni pil šnopca ;)
Churchill W.
# 21.03.2017 ob 10:52
nanook
21.03.2017 ob 09:23
@seven7
Stare že ima zaloge alkota v kabini?


Stare je enkrat v intervjuju uradno izjavil da ne pije alkohola med prenosi. Jaz mu verjamem :)

Kaj nam pomaga če ne pije alkohola med prenosi, če ga pa popije preveč že pred prenosom. Učinek je popolnoma enak. Vidi nič, komentira kar nekaj, kaj pomeni zelena črta pa tudi trezen nebi vedel.
rokee
# 22.03.2017 ob 08:42
Kar se tiče Planice in svetovnega rekorda, sta tu po mojem dva odločilna momenta:
1. Že omenjeno zaviranje žirije v kvazi interesu varnosti. Enostavno, če pogledamo polete v Vikersundu, Kulmu in še kje, izkoristijo skakalnico do konca in nižajo šele, ko resnično nekdo pristane ekstremno daleč. Pri nas pa nižajo nalet, ko nekdo doskoči pri 220 m. Prevc pa vemo, da je pri 248,5 m pristal brez problema v telemarku! Očitno nočejo oz. jim ni v interesu, da bi Planica ponovno imela svetovni rekord.
2. Vikersund ima rahlo prednost tudi zaradi nadmorske višine - večja gostota zraka, ki omogoča daljše polete. Vendar slednje ni odločilno, v kolikor bi žirija delovala z enakimi merili kot na drugih letalnicah, manjko gostote zraka pa v Planici nadoknadi idealna termika, ki je tu unikatna in je nima nobena druga letalnica na svetu.

Dejstvo torej je, da bi se v Planici komot dalo skočiti čez 250m, seveda ob predpostavki, da se poklopijo določene stvari:
- idealni pogoji
- skakalec, ki ima za letalnico primeren slog (nizka parabola leta)
- žirija, ki bi dopustila dolge skoke

In to je to. Vse ostalo kar nekateri tu gor pišete, češ da letalnica ni bila dobro oz. primerno prenovljena, grajena itd., je nepoznavanje tega športa oz. natolcevanje brez prave osnove.
božo1
# 22.03.2017 ob 06:44
ali sploh lahko Planica še dočaka rekorden polet ...

Planica in dolina pod Poncami je takšen biser, ki sploh ne potrebuje svetovnega rekorda, je preprosto največja lepota med ambienti svetovnih letalnic.
Lovec
# 21.03.2017 ob 15:53
Otov intervju sem kritiziral, bravo Jelko, da si se tsko odzval. Je pa Jelko v odgovoru nakazal kam pri Otu pes taco moli. Namreč, če vesto kdo je vsiljivo gradil NC Planica, bo razumel odgovor Jelka o dodatnih stroških.

Oto je star novinar dela. Vsi novinarji Dela so bili v času socializma preverjeni kadri. Tisti, ki pa so se gibali po tujini pa še toliko bolj. Mitja Meršol je lep dokaz. Da je bil poročevalec iz Londona je moral špecati sodelavce.
Svetovni pokal v nordijskem sm ...
Kazalo