Številke
(4)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 17 glasov Ocenite to novico!
Matija Črešnar
Matija Črešnar spada med mlade arheologe, ki pri svojem delu precej uporabljajo moderne tehnologije. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Cvinger, Matija Črešnar
Matija Črešnar se je z arheologijo prvič srečal v srednji šoli. Foto: M. Žnidaršič
       Če danes povprečnemu človeku ukradeš računalnik in mobitel ter ga postaviš v naravo, lahko le počepne in plane v jok. Človek je takrat živel z naravo, brez nje ni mogel funkcionirati. Vse, kar je pridobil, je pridobil z naravo. Moral se je naučiti delovati v okolju, ki mu je bilo dano. Če se je želel ukvarjati s poljedelstvom, si je moral za to ustvariti potrebne razmere. V primeru Cvingerja je moral poznati metalurške procese. Spoznati je moral, kako iz gomoljev železove rude pridobiti uporabno železo. To so znanja, ki jih je človek počasi pridobival in prenašal iz roda v rod. Mi smo v zadnjem stoletju najbolj pozabili na vse, kar je bilo pred nami. S tem se premalo ukvarjamo. Človek je bil takrat iz svoje tradicije seznanjen z naravo in z njo živel.       
 O povezavi človeka z naravo.
Matija Črešnar
Arheologija ima svoje možnosti tudi v sodelovanju s turizmom. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
situla
Raziskovalci so natančno proučili situlo, kjer so do 10 nm natančno preučili sledi. Foto: MMC RTV SLO
Arheološka biografija krajine ob meji med avstrijsko Štajersko in Slovenijo
Črešnar je med drugim v soavtorstvu napisal Arheološko biografijo krajine ob meji med avstrijsko Štajersko in Slovenijo. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Matija Črešnar: Človek brez računalnika lahko hitro počepne

Podkast Številke (72)
30. september 2016 ob 06:24
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Če arheologijo delamo sami zase, ne delamo ničesar. Gradimo si svoj stolp, kjer lahko razglabljamo o DNA-ju in izotopih, a če bogastva dediščine ne predstavimo javnosti, nismo naredili ničesar," o pomenu arheologije razmišlja Matija Črešnar.

Ta teden na podkastu Številke govorimo o arheologiji in modernih metodah, ki so zadnja leta pripomogle k razmahu te znanosti. Vabljeni k branju krajšega povzetka pogovora z arheologom Matijo Črešnarjem, celotnemu pogovoru pa lahko prisluhnite na spodnji povezavi.


Na teren prvič že v srednji šoli

V arheologijo se je zaljubil v srednji šoli. "Deležen sem bil klasične izobrazbe. Gimnazija v Šentvidu nam je omogočila arheološke tabore. Ti so velik razlog, da sem podrobneje spoznal arheologijo, prej sem jo morda le iz knjig in filmov o Indiani Jonesu. To je spodbudilo odločitev, da sem se odločil za študij arheologije," se spominja prvega srečanja z vedo, ki se ji je zapisal. Najbolj ga zanimata bronasta in železna doba. "Železna doba v Sloveniji je obdobje, kjer imamo znameniti dolenjski halštat, imamo Novo mesto, ki je mesto situl. Na kapitalskih njivah sem tudi sam prvič izkopaval kot srednješolec," pripoveduje sogovornik.

Višina materiala odvisna od okolja
Najstarejša arheološka metoda je izkopavanje. Količina nasutega materiala pa popolnoma odvisna od geološkega okolja. Predavatelj na Filozofski fakulteti razloži: "Če smo na območjih, kjer imamo rečno delovanje, lahko zgolj z nekaj poplavami dobimo tudi nekaj metrov usedlin nad arheološkimi plastmi. Če pa izkopavamo najdišča na Krasu, kjer se zemlja ne akumulira, imamo lahko vse dogajanje iz več tisočletij v nekaj centimetrih, morda nekaj decimetrih zemlje. Vse je torej odvisno od okolja."

Priporočljiva uporaba metod, ki ne posegajo v okolje
Leta 1992 je bila sprejeta malteška konvencija, ki spodbuja uporabo nedestruktivnih metod, se pravi take, ki ne posegajo v okolje. K uporabi teh metod je precej pripomogel razvoj tehnologije. Črešnar poudarja, da je Slovenija v uporabi teh metod v samem evropskem in svetovnem vrhu: "Imamo projekte, v katerih prve korake naredimo z nedestruktivnimi metodami. Na eni strani imamo lasersko snemanje Slovenije. V tem trenutku imamo na ta način pokrito celotno državo. Vsakdo gre lahko pogledat te podatke in vidi teren v svoji okolici in lahko preveri arheološke ostanke. Smo ena izmed redkih držav, ki je celotno pokrita s temi posnetki. Geofizikalne raziskave nam nato pokažejo, kaj se dogaja pod zemljo, saj merijo fizikalne strukture pod zemljo."

Družba je bila (vsaj pri hrani) enakopravna
Že nekaj časa sodeluje v mednarodnem projektu Entrans, v katerem z modernimi postopki in tehnologijo proučujejo železno dobo. V sklopu projekta so naredili pregled večine skeletnega materiala, ki je ohranjen. "Poskušali smo narediti analize DNA-ja, a še nismo dobili dokončnih rezultatov. Analize stabilnih izotopov, ki so se ohranili v kosteh, pa govorijo o tedanji prehrani, ki je zelo egalitarna. Do zdaj nismo našli ljudi, ki bi izstopali in jedli večje količine mesa. Zanimivo, da so jedli veliko prosa. Ta ima nekoliko drugačen odtis. Ta rastlina je "eksotična", na naš prostor je prišla šele v pozni bronasti dobi."

Arhitektura je imela svojo logiko
Zdaj dve leti preučuje Cvinger pri Dolenjskih Toplicah. "Celotni prostor je bil oblikovan tako, da so poti prihajale od doline in so se dvignile proti cvingerskemu hribu, ki je dvignjen nad dve dolini. Poti so peljale mimo gomil. Prišlek, ki je prihajal, je šel tako najprej mimo grobišča, pot se je nato zožila in šla mimo metalurškega kompleksa (prostora, kjer je skupnost dobivala bogastvo), šele nato pa šla skozi poseben koridor, obdan z obzidjem, v utrjeno naselbino. Stvari so bile v prostoru postavljene namerno. Arhitektura je imela svojo logiko."

Človek brez narave ni mogel funkcionirati
Danes se človek ves čas zanaša na moderno tehnologijo, pred tisočletji se je moral zgolj na naravo, zato je bil po mnenju Črešnarja tudi precej bolj iznajdljiv: "Če danes povprečnemu človeku ukradeš računalnik in mobitel ter ga postaviš v naravo, lahko le počepne in plane v jok. Človek je takrat živel z naravo, brez nje ni mogel funkcionirati. Vse kar je pridobil, je pridobil z naravo. Moral se je naučiti delovati v okolju, ki mu je bilo dano. Če se je želel ukvarjati s poljedelstvom, si je moral za to ustvariti potrebne razmere. V primeru Cvingerja je moral poznati metalurške procese. Spoznati je moral, kako iz gomoljev železove rude pridobiti uporabno železo. To so znanja, ki jih je človek počasi pridobival in prenašal iz roda v rod. Mi smo v zadnjem stoletju najbolj pozabili na vse, kar je bilo pred nami. S tem se premalo ukvarjamo. Človek je bil takrat iz svoje tradicije seznanjen z naravo in z njo živel. Če se danes hočemo ogniti mestnemu vrvežu in iti v naravo, se moramo za to najprej odločiti. Nato pa gremo tja še z avtom."

"Ne smemo se zapirati v svoj stolp"
V bližnji prihodnosti želi v Cvingerju nadaljevati raziskave: "Tu smo že gostili kolege iz Francije, ZDA in Velike Britanije, s katerimi načrtujemo nadaljnje projekte. To najdišče je povezano z lokalno skupnostjo, ki je turistično orientirana in jo zanima sodelovanje. Če arheologijo delamo sami zase, ne delamo ničesar. Gradimo si svoj slonokoščeni stolp, kjer lahko razglabljamo o DNA-ju, najdbah, skenih in izotopih, a če tega bogastva dediščine ne predstavimo javnosti, nismo naredili ničesar."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (aktivirate ga s klikom na spodnjo sliko), v katerem Matija Črešnar natančneje predstavi arheologijo in preventivno arheologijo, poudari razliko s paleontologijo, kako so izkopi potekali pred stoletjem, določanju starosti kosti, modernih tehnikah raziskovanja situl ...

Glasbeni izbor Matije Črešnarja: Sigur Ros - Fjogur piano

Slavko Jerič, <a href="https://twitter.com/stevilkeMMC">@stevilkeMMC</a>
Prijavi napako
Komentarji
Celt
# 30.09.2016 ob 06:54
Pri nas je premalo vlaganja v arheološke raziskave zato imamo najdišča za katera vemo že 30 let ali več pa še vedno niso raziskana.

Kako šele šepa kasnejša predstavitev arheoloških najdb, predvsem in situ, ki bi lahko bila magnet za turiste, pa niso ker se jih večinoma zasiplje nazaj. Škoda.
3010eur
# 30.09.2016 ob 08:32
Težko se je pri nas it arheologijo, če imamo na vsakih par kilometrov masovna, neoznačena grobišča.
oziris.va
# 30.09.2016 ob 11:51
Predvsem pa veliko ljudi ne pové, da je kakšna najdba na njegovi zemlji, saj bi s tem npr. zapečatili tisto področje za več let ali desetletij. In pol adijo gradnja ali karkoli se je že načrtovalo.

Zato je veliko potencialnih odkritij skritih, nikoli odkritih ali pa tudi uničenih. Preprodajat na Bolhi ipd. pa itak ne moreš s temi zadevami, ker te hitro ulovijo.
Krimsky
# 30.09.2016 ob 07:50
@ Celt
Pri nas je premalo vlaganja ...
~
O 'vlaganju' govorijo ujeti, tisti, ki menijo da je 'vlaganje' nek input, ki potem povzroči nek 'output' vlagateljem, kar po kranjsko pomeni, da zaslužijo, da oplemenitijo svoj kapital, da si omastijo prste ...
~
'Vlaganje' je ujetost v neoliberalni koncept sveta, kjer nekaj počnemo zgolj in samo zato, ker se baje splača.
Ljudje, v praksi, svet raziskujemo tisočletja ... in marsikomu še na pamet ni padlo, da bi s tem kaj zaslužil ... so tudi posamezniki, ki jih zanima resnica sveta , in ne profit ...
Kazalo