Mediji
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 44 glasov Ocenite to novico!
Marko Prpič
Marko Prpič je na RTV Slovenija delal 21 let. Sodeloval je pri številnih projektih, tudi pri prvi Evroviziji, na kateri je Slovenija sodelovala. Leta 1993 je bila Slovenija s Coletom Morettijem sploh edina, ki je na tekmovanje prinesla svojo pesem tudi na CD-ju. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Prva spletna stran
Prva spletna stran, ki je svet obšla 24. decembra 1995. Foto: Arhiv Marka Prpiča
       V naši hiši je šlo stalno za tekmovanje med radiem in televizijo, kdo bo prvi, kar je negativno. Danes ne bi smela biti blagovna znamka Radio Slovenija ali pa Televizija Slovenija, blagovna znamka je namreč RTV Slovenija. Vsi, ki delajo v sistemu, bi se morali zavedati tega, da je to ena blagovna znamka. Ni pomembno, ali bo šla informacija najprej ven na internetu, teletekstu, radiu ali televiziji, pomembno je to, da je gre ven iz te hiše, da je kakovostno narejeno in da drži. Včasih se je dobro usesti na prste in dvakrat preveriti informacijo.       
 Prpič opozarja na problem znamčenja v RTV Slovenija.
Marko Prpič
Med številnimi projekti je poskrbel tudi za opremljanje filmov za ljudi s posebnimi potrebami. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Marko Prpič
Je velik ljubitelj glasbe. Število obiskanih koncertov se tako bliža številki 1.100. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Marko Prpič
Za ogled asociacij kliknite na sliko za ogled v višji ločljivosti. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
VIDEO
Marko Prpič se spominja r...
VIDEO
Marko Prpič o začetku spl...

Dodaj v

Marko Prpič: Prva stran prinesla ganljive klice z vsega sveta

Podcast Številke (41)
11. december 2015 ob 06:43,
zadnji poseg: 11. december 2015 ob 07:35
Ljubljana - MMC RTV SLO

Leta 1995 je v Sloveniji obstajalo le okrog 15 spletnih strani. Med tistimi, ki so orale ledino, je bila tudi spletna stran rtvslo.si, za postavitev katere je zaslužen Marko Prpič.

Dan pred božičem bo minilo 20 let od prve postavitve spletne strani, na kateri ste ravnokar. Temu namenjamo pozornost tudi na podcastu Številke. Idejni oče je Marko Prpič, ki se spominja: "Eno leto sem neuspešno študiral tehnično matematiko, kjer sem spoznal veliko ljudi iz kroga matematikov in računalničarjev. Nekaj časa sem bil v domu srednjih šol vzgojitelj, kjer sem imel nekaj dijakov, s katerimi sem se spoprijateljil in dolgo časa družil. Eden od teh je bil Sergej Foški, ki je imel podjetje Select Technology. V teh druženjih smo se velikokrat pogovarjali o sodobnem dogajanju in internetu."

Vabljeni k poslušanju celotne oddaje!


Pod novico lahko pogledate glasbeni izbor Marka Prpiča.


Med prvimi RTV-hišami s spletno stranjo

Zato je vodstvu zavoda RTV Slovenija predlagal, da bi tudi sami ugriznili v to jabolko. A na programski strani to ni nikogar zanimalo, na tehnični strani pa je Prpič dobil roko podpore: "Pomočnik generalnega direktorja za tehnične zadeve Peter Mori in njegov pomočnik za tehniko na radiu Jože Mastnak sta me podprla, a rekla sta, da bodo dali denar, a da ne želijo imeti ničesar s tem. Tako smo kupili prvi strežnik, ki je začel delati 24. decembra 1995. Na njem je bila objavljena vstopna stran in nekaj podatkov o RTV-ju. Potem sem lovil ljudi po hiši, da smo objavili prvo vsebino. Gor je šla oddaja, ki sem jo takrat delal v razvedrilnem programu Roka roka (oddajo je vodila Mojca Mavec), dali smo informacije o radijskih oddajah, začeli smo objavljati televizijski in radijski spored. To je bil res nežen začetek. Bili smo med prvimi na tem področju, tudi v primerjavi z večjimi RTV-hišami po Evropi."

Dnevnik sprva na ravni diapozitivov
Slabi dve leti pozneje je spletna stran že predvajala radijske in televizijske vsebine. "Real strežnik je prišel leta 1997, ko smo začeli oddajati radijske sporede v avdioobliki, vsak dan pa smo kot video zajeli in digitalizirali Dnevnik. To se je začelo 7. 9. 1997. Na tem področju smo bili sploh hitri. Vsak radijski spored je moral zajemati in digitalizirati poseben računalnik in ga digitalizirati na dveh karticah pri dveh hitrostih, saj se takrat modemi niso sami znali 'zmeniti' s strežnikom, ampak si moral kot uporabnik sam klikniti, če si želel imeti boljši ali slabši zapis. Iskreno povedano je bil Dnevnik na ravni diapozitivov. Na televiziji se normalno zavrti 24 sličic v sekundi, tam pa jih je šlo od 8 do 11. Takrat so bile nizke hitrosti, pogovarjamo se o 128 kilobitih, radijski program je šel tudi na 32 kilobitih," se začetkov spominja naš sogovornik.

Dobili ganljive klice z vsega sveta
Čeprav je bilo število obiskovalcev na začetku res majhno, je bil učinek takoj opazen. Marko Prpič se tako spominja, da je kmalu po zagonu spletne strani gostoval v nočnem programu na Radiu Slovenija: "Povabili smo poslušalce, ki so nas poslušali prek interneta in so mislili, da so najbolj oddaljeni. Takrat smo v nočni program dobivali klice iz Avstralije, Argentine, Kavkaza ... Za argentinsko skupnost je bil to zelo velik dogodek, saj so nekateri po 30 letih spet slišali slovensko besedo in slovenski program. Dobili smo prav ganljive klice, saj so se ljudje zahvaljevali in govorili, da se sploh ne zavedamo, kaj smo storili in koliko jim to pomeni na drugem koncu sveta."

Bralcem poslal približno 10.000 pisem
Prvo oceno spletne strani je aprila 1996 v reviji PC in mediji zapisal Miha Mazzini. Ocena je bila pozitivna, a Prpiča zapisane besede niso preveč zanimale: "Takrat sem bil namreč webmaster, skrbel sem za vsebino, odgovarjal sem vsem, ki so pisali, ker nihče drug ni tega delal. V službi na RTV-ju sploh nisem imel računalnika, tako sem moral od doma odgovarjati na vso pošto. V tem času sem na vse konce sveta napisal približno 10.000 pisem. Posamezne projekte - spletno stran za določeno oddajo ali kak drug projekt - pa smo delali s pomočjo zunanjih izvajalcev."

Spletno stran prevzela skupina okrog teleteksta
Prve vsebine so bile bolj ali manj predstavitvene narave. Idejni oče je imel zato nemalo težav, ko je skušal v hiši pridobiti nove ustvarjalce: "Ljudje v tem niso videli nobene vrednosti. Februarja 1996 smo imeli 187 dostopov do spletne strani. Te so zahtevale nek vložek in trud. Moja naloga je bila, da sem hodil od urednika do urednika in jih skušal prepričati, da prispevajo vsebine, čeprav niso imele takšnega odmeva. Poskušali smo narediti otroške in razvedrilne oddaje, začeli smo obdelovati prve informacije in jih v sodelovanju s Slovensko tiskovno agencijo tudi ponujati. Leta 2001 je to delo prevzela skupina okrog teleteksta. Ti novinarji so nato oblikovali novice za teletekst in nato še za splet. Vsebine je bilo malo, težko je bilo dobiti ljudi, ki bi začutili, da je v tem prihodnost in perspektiva."

Vsak medij je specifičen
Številne organizacije v težjih finančnih obdobjih težijo k racionalizaciji stroškov. Nič drugače ni v medijih, ko so vodilni običajno privrženci, da en novinar svoj izdelek pripravi tako za televizijo, radio in splet. Marko Prpič pa ni privrženec te filozofije: "V zgodovini spleta je bilo v naši hiši več različnih idej. Ko se je začela konvergenca medijev in je vse skupaj postala digitalna vsebina na računalniku, je naenkrat zaživela ideja o večopravilnosti. Zdaj bodo vsi novinarji delali za internet, radio in televizijo. Takrat nisem verjel v to in niti danes ne verjamem, tudi drugi so počasi ugotovili, da to ne gre. Vsak medij je specifičen, govorjeni jezik je drugačen od napisanega, drugače je, če moraš pripraviti prispevek, v katerem naj bi govorila slika, povedano pa naj bi podprlo tisto, kar vidimo na zaslonu. Potem prihaja do prispevkov, ki niso ne ptič ne miš."

MMC bi moral biti tretji steber RTV-ja
Ob tem je opozoril še na problem notranje organizacije in poziciranja Multimedijskega centra, ki danes skrbi za spletno stran rtvslo.si: "Razumem, da leta 1995 internet ni pomenil ničesar, leta 2000 pa je pomenil že zelo veliko. Zadnji trije generalni direktorji Marko Filli, Anton Guzej in Aleks Štakul so vsi poudarjali pomen in so se radi z MMC-jem in multimedijskim pristopom potrkali po prsih, vendar nobeden od njih ni zmogel tega, da bi predlagal spremembo statuta in bi postavil MMC-center kot tretji enakovreden steber te hiše. Ta hiša ne bi smela stati samo na radiu in televiziji, MMC pa bi bil samo en dodatek, s katerim se radi pohvalimo, ampak bi moral biti tretji steber hiše. Urejen bi moral biti tako, kot sta druga dva, imeti bi torej moral direktorja, odgovorne ljudi in postavljeno strukturo in predvidljiv dolgoročen proračun, s katerim ve, kako načrtovati in postavljati prioritete, tako kot se to dela na radiu in televiziji."

Najraje zajadra na Avtomobilnost, 4D ...
Danes še vedno spremlja našo spletno stran, najpogosteje preverja Avtomobilnost, pogosto se ustavi tudi v arhivu 4D, kjer najraje prisluhne radijski oddaji Studio ob 17h. Za samo spletno stran je prepričan, da na oblikovni strani nujno potrebuje prenovo, tehnično gledano, pa je "spletna stran še vedno v špici. Nič ne manjka strežniku in ponudbi, ki jo hiša pripravlja v primerjavi s katero koli evropsko hišo. Nekatere stvari so drugače rešene, a vsakdo išče svojo rešitev. A bistvo je, da vsi imamo te stvari. Mogoče nimamo slike živega radijskega programa."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem je Marko Prpič še podrobneje spregovoril o problematiki RTV-ja, BBC-ju, wikipediji, razkril ljubezen do glasbe, primerjal razvoj spleta z radiem in televizijo ter podal recept za kakovostnejši program v celotni državi.

Vabljeni k poslušanju/branju:
- Podcast (klik na poslušanje celotne oddaje)
- Številke: rtvslo.si skozi čas

Glasbeni izbor Marka Prpiča: Jimi Hendrix - Hey Joe

Slavko Jerič, <a href="https://twitter.com/stevilkeMMC">@stevilkeMMC</a>
Prijavi napako
Komentarji
igor-za
# 11.12.2015 ob 07:18
Bravo.
Pa naj nekateri še tako udrihajo po javni RTV, ima ljudi in dosežke, ki se jih ni treba sramovati.
V javnih RTV je bodočnost, komercialni pa bodo samo to: komercialni, toliko objektivnih informacij, kot je le nujno potrebno, ostalo pa biznis in kdor da več.
Celine
# 11.12.2015 ob 08:03
Čestitke g. Prpič in čestitke RTV!
Modrijan6
# 11.12.2015 ob 08:40
Ampak nekaj mi pa še zmeraj ni jasno, zakaj sam ne moreš brisati svojega profila in se posloviti z MMC - ja, ko to želiš, ali, ko se preprosto naveličaš, medtem, ko se na na Youtube, ali na Googlu lahko kadar koli posloviš. Zna na mojo dilemo kdo odgovoriti.
zvepleni
# 11.12.2015 ob 08:22
Čestitke vsem podizvajalcem, ki so skromno tiho.
diord
# 11.12.2015 ob 11:14
Meni je rtv sl ok, včasih @admin malo zaide ampak na okroglo obletnico bom to pozabil. :) Marko Prpič hvala.
SF010
# 11.12.2015 ob 08:18
Čudno, da enkrat pravi ljudje pridejo na prve strani te hiše. Ponavadi moramo gledati bruharijo od Mariotov, kobala in komedije (žalostink) na prvo žogo.

Čestitke gospodu Prpiču. Veliko stvar ste naredili.
hizli tren
# 11.12.2015 ob 10:39
"Povabili smo poslušalce, ki so nas poslušali prek interneta in so mislili, da so najbolj oddaljeni. Takrat smo v nočni program dobivali klice iz Avstralije, Argentine, Kavkaza ... Za argentinsko skupnost je bil to zelo velik dogodek
--------------------------------
danes pa je dostop iz tujine žal onemogočen :/
snjaper
# 11.12.2015 ob 10:01
24 ur se mi je priskutil z veliko rumenimi novicami, v MMC-u sem že dolgo časa našel drugo alternativo za branje novic, kar pomeni, da najbolj brana stran ni nujno še najboljša, vsaj za mene... Hvala Marko!
Modrijan6
# 11.12.2015 ob 09:27
@uros8

Zdaj pa si vse povedal......,včasih se je res bolje vzdržati kot biti s svojim odgovorom odrezav kot si bil denimo ti......,navsezadnje pa tebe nisem nič vprašal in nemara tudi nisi kompetenten in tudi premalo strokoven, da bi znal odgovoriti na moje predhodno vpršanje, ki je več kot na mestu po 20. letih delovanja spletne strani MMC. Na to moje vprašanje bi zagotovo znal odgovoriti oče te spletne strani dr. Marko Prpič.
Pinta999
# 11.12.2015 ob 11:26
Men je stran čisto vredu, vse vsebine so enostavno dostopne, ni preveč reklam, vse se odpira hitro, nekatere strani so po prenovi totalen polom. ne preveč prenavljati, raje se ukvarjajte z vsebino, vsekakor pa priporočam čim več znanstvenih člankov, predvsem iz astronomije!
esspero
# 12.12.2015 ob 21:18
Legenda RTV in radia GL .Skromen , požrtvovalen , sposoben , pošten , .... vse to je človek z veliko Začetnico- Marko Prpič. Danes je malo takih in ne delajo jih več.! Pionirsko delo ki ga je opravil več kot uspešno. Marko , hvala za vse.!
sik
# 12.12.2015 ob 08:38
Tak clovek najbolj zna ceniti ti kar imamo na podrocju interneta danes in to kako MMC izgleda danes.
Biti v takem projektu od nastanka je privilegij in lahko si predstavljam kako so v tistih zacetkih delali na tem in koliko noci je Marko Prpic imel neprespanih.
Strinjam se tudi, da bi v casu interneta moral MMC biti tretja veja RTV Slovenije z urednikom in vsem kar zraven spada.
Hvala za trud.
Izplacalo se je.
Machete
# 19.12.2015 ob 10:12
Za leto 95 celo zelo lična stran. Čestitke za nazaj.
zozozo
# 11.12.2015 ob 22:17
Leta 1995 je v Sloveniji obstajalo le okrog 15 spletnih strani.

To pa ne bo ravno držalo, tudi če pustimo po strani konfuzijo o spletnih mestih in spletnih straneh. MatKurja je bila že leta 1993, pa ni imela samo 15 strani v svojem seznamu. MMC je bil res zelo napreden, ampak tako zelo pa spet ne.
mrp
# 11.12.2015 ob 10:51
Kaj g. Prpič poreče na profesionalnost in pismenost 'novinarjev', ki delajo na mediju, ki ga je pomagal zgraditi?
Npr. ko "danes še vedno spremlja našo spletno strano"
opat
# 11.12.2015 ob 10:11
Iskrene čestitke, za njegove dosežke, voščim Marku iz srca!
Le tako naprej in še veliko uspehov pri delu mu želim!
djdj
# 11.12.2015 ob 09:35
Pohvale programerjem. Trenutno nobena druga Tv hiša(ali radijska) nima tako odzivne-tekoče strani. Le 4D bi lahko omogočal manjšo ločljivost za tiste z starejšimi račinalniki in počasnejšo povezavo.
jureimacure
# 11.12.2015 ob 07:53
Tega pa nisem vedel. Respect.
Nekaj podobnega z HD prenosi na nacionalki.
ursus8
# 11.12.2015 ob 09:15
vprašaj modrijane
leond
# 11.12.2015 ob 08:21
Ve je super. S 4D se pa ne morete pohvaliti.
Kazalo