Vesolje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 18 glasov Ocenite to novico!
Simon Popek
Simon Popek si na leto ogleda približno 700 filmov, ki jih poprej še ni videl. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Simon Popek
V tem trenutku se najbolj ukvarja z dokumentarnimi filmi. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       2001: Odiseja v vesolju je bila produkt svojega časa. Ni bilo naključje, da je bil uradni tagline filma 'The ultimate trip'. Beseda trip je bila dvoumna, ki ga je sprejela hipijevska generacija. Kubrick je bil velik poslovnež.       
 O filmu 2001: Odiseja v vesolju
2001: Odiseja v vesolju
2001: Odiseja v vesolju velja za najboljši ZF-film.
Solaris
Solaris je leta 2002 doživel tudi ameriško predelavo, v glavni vlogi je zaigral George Clooney. Foto: false
       Znanstveno fantastiko dojemamo kot prihodnost. A Vojna zvezd je arheološki film, dogaja se pred davnimi časi v galaksiji daleč, daleč proč. Ne vemo, kdaj se v resnici dogaja, nihče tega ne ve, a ta neoprijemljivost je del tega magneta. Je bilo to pred petimi milijoni let? Tik preden se je človek razvil? Ta mitologija je bila skrbno izdelana. Potem je le vprašanje, ali bodo to ljudje pograbili, in so.       
 O sagi Vojna zvezd
Imperij vrača udarec
Darth Vader je utelešenje temne sile. Foto: EPA
VIDEO
Simon Popek: Kubrick je v...
VIDEO
V kinu: Sila se je prebudila

Dodaj v

Simon Popek: Vojna zvezd bo postala "štanc mašina"

Podkast Številke (44)
8. januar 2016 ob 07:10,
zadnji poseg: 8. januar 2016 ob 07:55
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Ne vemo, kdaj se Vojna zvezd v resnici dogaja, ta neoprijemljivost je del tega magneta njegove priljubljenosti," je prepričan Simon Popek.

V kinematografih te dni kraljuje sedma epizoda sage Vojna zvezd, kar je priložnost, da smo na podkastu Številke govorili o znanstvenofantastičnem filmu (ki se dogaja v vesolju). Gost je programski direktor Liffa Simon Popek.

Vabljeni k poslušanju celotne oddaje!


Pod novico lahko pogledate glasbeni izbor Simona Popka.


Žanrski film na splošno ni cenjen

Znanstvenofantastični film ni najbolj cenjen, kar za Popka ni presenetljivo: "Žanrski film na splošno ni cenjen, če govorimo o vesternu, znanstveni fantastiki ali komediji. Pogovarjal sem se z veliko režiserji, vsi so mi rekli, da je komedija najzahtevnejši žanr in izrazna oblika na filmu. Mnogi se je ne upajo lotiti. Znanstvena fantastika ni najbolj čislan žanr, a skozi zgodovino filma so prispevali številne mejnike, saj so vnašali nove standarde."

Revolucijo začel film Potovanje na Luno
Eno od teh revolucij je prinesel že prvi znanstvenofantastični film Potovanje na Luno (1902). Prvi filmi so bili dolgi 2, 3 minute in so prinašali zgodbe iz vsakdanjega sveta, omenjeni film pa je dolg 15 minut, prinaša zgodbo, montažo in prve posebne učinke. "Režiser Georges Melies je bil prvi, ki je začutil izrazne možnosti v spektakelskem vidiku. Predtem je bilo malo tega, skoraj nič. Brata Lumiere sta po vsem svetu poslala svoje snemalce, ki so v urbana okolja prinašali filme z eksotičnih koncev sveta. A sama nista verjela v prihodnost filma, saj sta se kmalu po iznajdbi umaknila. Melies je bil prvi, ki je postavil svoj studio in začel ustvarjati svoje čarodejsko-fantastične zgodbe. S tem ni ustvaril le prvega ZF-filma, ampak tudi prvi film v barvah. Bil je tak norec, da je lastnoročno pobarval vsak filmski fotogram. Pred nekaj leti so film barvno restavrirali. Dolgo je bila barvna verzija izgubljena. Razumel je izrazno moč fikcije."

Družbena napetost se je slikala v filmih
Do večjega razmaha tovrstnih filmov (Dan, ko bo obstala Zemlja) je prišlo po koncu druge svetovne vojne. V njih je bilo čutiti napetost med največjima političnima blokoma. "50. leta so bila čas histerije in radikalnih zaostrovanj med velesilama. Neskončno število ZF-filmov so bile politične prispodobe. To so bili zakamuflirani filmi o ogroženosti Američanov s komunisti. Takrat ni bilo mogoče snemati realističnih filmov. V tem času lahko izpostavimo še Invasion of Body Snatchers. To je bilo zelo razburljivo obdobje. Takrat se noben večji studio ni želel ukvarjati s tem, zato so to bili vse B-filmi. Ta žanr je prišel v A-ligo pozneje v 60. letih z nekaterimi adaptacijami Julesa Verna," je razložil Popek.

Kubrick je vedno oral nove ledine
Danes za najboljši film v tem žanru velja 2001: Odiseja v vesolju (1968), pod katerega se je podpisal Stanley Kubrick, eden najžlahtnejših režiserjev v zgodovini tega medija. Programski direktor Liffa razmišlja: "Kubrick je vedno oral nove ledine. Zdi se mi, da je počakal, da je šel prvi val nekega trenda, potem pa je dal on svoj statement 'tako se dela filme'. To smo videli z valom vietnamskega filma (Full Metal Jacket), horror filma (Shining), noir (Killing), politično satiro (Dr. Strangelove) in enako velja tudi znanstveno fantastiko. Pred Odisejo ni bilo enega decentnega ZF-filma, ki bi ga resno občinstvo dojemalo kot umetniško delo. On se je tega lotil. Prvi odzivi so bili mešani, ljudje niso bili pripravljeni na tak film. Kubrick je vedno iskal nove možnosti znotraj žanra."

V evropskem filmu je opaziti senzibilnost
Kubrickova Odiseja je bilo celostno filmsko doživetje (tudi zvok, slika, učinki), na drugi strani pa velja omeniti film Solaris, ki je prepričal s svojo zgodbo. V besedah Simona Popka: "Opaziti je evropsko senzibilnost, vidimo bolj eksistencialni tip ZF, ki je temeljil na literaturi takratnega časa. Čislani so bili sploh vzhodnoevropski avtorji, kot so Stanislaw Lem, Ivan Jefremov, brata Strugacki ... Ti avtorji so bili priljubljeni tudi na Zahodu. V evropskem filmu nikoli ni bilo toliko denarja, da bi se šli ekstravagance. Če je sovjetski film zapravljal denar, ga je za spektakle tipa Vojna in mir."

Učinki ne pomagajo, če ni ideje
Prikazovanje vesolja je lahko drago, a po drugi strani marsikaj lahko reši dobra ideja, kar velja za Solaris. "Ideja je pogosto največ oziroma vse. Eden najvplivnejših ZF-filmov je La Jette Chrisa Markerja. Gre za ničproračunski, črno-beli, 40-minutni film, ki ga je posnel sopotnik novega vala. Film je sestavljen zgolj iz fotogramov, a ta ideja o identiteti in vse, kar je pozneje prišlo v mainstream, je bilo že tam. Leta 1995 je Terry Gilliam posnel predelavo, šlo je za 12 opic z Bruceom Willisom. La Jette je bil neskončno vpliven, ni režiserja, ki tega ni videl. V znanstveni fantastiki je moč ideje tako zelo močna. Noben učinek ti ne pomaga, kar smo dobro videli pri trilogiji predzgodbe Vojne zvezd."

Lucas je bil v začetku zelo abstrakten
Prav Vojna zvezd je najslovitejši izdelek tega žanra, čeprav sprva nihče ni prepoznal njegovega potenciala filma Georgea Lucasa. "Zanimivo je, kako so film dojemali ljudje, ki so sodelovali pri ustvarjalnem procesu nastajanja filma. Ljudje so se spraševali, kaj Lucas sploh snema, saj tu sploh nič ni, samo malo se premikajo naokrog in se neki sabljajo. Nikomur ni bilo jasno. Lucas je izhajal iz estetike 60. let. Bil je sploh eden prvih študentov režije. Bil je eksperimentalni filmski režiser. V svojih zgodnjih študentskih filmih je snemal avtomobile, ki se preganjajo, vse je bilo abstraktno, kjer ni bilo nobene zgodbe in naracije. Tudi njegov prvi film THX 1138 je bil abstrakten. Film je pogorel, za studio je bilo veliko razočaranje. Lucas pa je imel toliko smisla, da je razumel, da v primeru še enega podobnega filma ne bo več dobil priložnosti. Zato je zavestno posnel Ameriške grafite. Znamenita je njegova izjava 'Občinstvo je treba manipulirati in jesti ti morajo z roke.' Bil je velemojster prodajanja poceni emocij," je prepričan Popek.

Zadnjo besedo bodo dali obiskovalci
Danes ima pravice nad franšizo Disney, kar Popku ni najbolj všeč: "Sedma epizoda me je kar malo presenetila, a malo se bojim, da bo zdaj nastala 'štanc mašina', a pustimo se presenetiti. Šli bodo po logiki Kuj železo, dokler je vroče. Vsekakor ne bodo prišli le do 9. dela. To govorimo res o velikem denarju, konec koncev bi bili neumni, če bi nehali. Zadnjo besedo bodo dali obiskovalci, dokler bodo ti hodili v kino, bodo snemali še naprej."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Simon Popek govori še o številnih drugih filmih, seznam z napovedniki lahko preverite spodaj.

Filmi, o katerih je bil govor (ne le ZF):
- Potovanje na Luno (Le Voyage dans la Lune, 1902)
- Potovanje na Luno (Le Voyage dans la Lune, 1902, barvna različica)
- Dan, ko bo obstala Zemlja (The Day the Earth Stood Still, 1951)
- Invazija tretjih bitij (Invasion of the Body Snatchers, 1956)
- Plan 9 from the Outer Space (1959)
- Mesto slovesa (La Jette, 1962)
- Jesse James Meets Frankenstein's Daughter (1966)
- Planet opic (Planet of the Apes, 1968)
- 2001: Odiseja v vesolju (2001: A Space Odyssey, 1968)
- THX 1138 (THX 1138, 1971)
- Solaris (Solaris, 1972)
- Vojna zvezd (Star Wars, 1977)
- Stalker (Stalker, 1979)
- Osmi potnik (Alien, 1979)
- Stvor (The Thing, 1982)
- Maja in vesoljček (1988)
- Psiho (Psycho, 1998)
- Ghosts of Mars (2001)
- WALL-E (WALL-E, 2008)
- Avatar (Avatar, 2009)
- Luna (Moon, 2009)
- Lovec oblakov (2009)
- Gravitacija (Gravity, 2013)
- Medzvezdje (Interstellar, 2014)
- Vojna zvezd: Sila se prebuja (The Force Awakens, 2015)

Glasbeni izbor Simona Popka: Johan Strauss - An der schönen blauen Donau

Slavko Jerič, <a href="https://twitter.com/stevilkeMMC">@stevilkeMMC</a>
Prijavi napako
Komentarji
rangerno1
# 08.01.2016 ob 07:50
"Simon Popek: Vojna zvezd bo postala štanc mašina"

Da tole spoznaš po sedmih deliv Vojne zvezd, moraš biti pa raketni znanstvenik. Sicer pa ne bo nič štanc, sledita še natančno 2 dela, potem pa pričakujemo s strani Disneya par delov serije Indiana Jones. Se pa nekako pridružujem vsaj delno njegovi izjavi, da tole več nima duše, ampak jih zanima še samo to, kar američani v filmski industriji tako radi preračunavajo, koliko $ so dobili na vložen $. Sicer pa imam na račun Vojne zvezd cel kup kritik, v celoti pa je še vseeno (govorim o zadnjem delu) stvar precej solidna.

Se pa že od nekdaj sprašujem, kakšne genialne filme bi snemali ljudje, ki so kritiki in recenzenti, res jih je škoda, ker glede na to kako so kritični, bi iz njihovih rok izhajale same mojstrovine. Seveda je realnost povse drugačna. Kritiki so ponavadi ljudje, ki niso sposobni ničesar v resnici narediti (govorim o večini, ne vseh), vsekakor pa imajo "dar" babic, ki radi kritizirajo, obirajo in žalijo.

Osebno sem v življenju spoznal 3-4. ljudi, ki so sicer glasbeni in ne filmski kritiki. Če sem do njih prizanesljiv lahko samo rečem, da so izpadli kot klovni, ko si jim dal v roko inštrument, a kot se usede za tipkovnico, pa je neankrat največji glasbenik na svetu.

Sicer pa vredu članek.
kopibrejk
# 08.01.2016 ob 21:30
Ali ni Simon Popek tisti "strokovnjak", ki je v članku popljuval vojni film v katerem blesti Djuro, kasneje pa je točno za tisti film Tanović dvignil oskarja? Hvala za odgovor.
Kako ga ni sram, da gre 'popljuvat' film, ki ga je ducat pingvinov po skrbno izdelanem ključu popeljalo v višave!!
kiliboy
# 08.01.2016 ob 14:42
Po nekaj komentarjih se jasno vidi, da obstaja veliko ljudi, ki so zelo radi vzvišeni nad t. i. popularno kulturo. Jebiga, umetnost je vedno bila in vedno bo, tudi stvar okusa. Takšnega ali drugačnega.

Uživajte, če boste šli gledat film, uživajte tudi če ne.
kiliboy
# 08.01.2016 ob 07:55
Ali ni Simon Popek tisti "strokovnjak", ki je v članku popljuval vojni film v katerem blesti Djuro, kasneje pa je točno za tisti film Tanović dvignil oskarja? Hvala za odgovor.

Metod G.
pozitivnisvet
# 10.01.2016 ob 10:45
O ja, ta nehvaležni človek. Namesto bi užival v starih mojstrovinah (če mu je ta film všeč, meni ni), je treba pljuvat nove stvari. Če ti nekaj ni všeč, pač ignoriraš in gledaš tisto kar ti je. Ampak ne, človek mora nehaj pljuvat in degradirat, da pred drugimi pokaže, da je njegovo mnenje kao pomembno. Če so novi deli bedni, še ne pomeni da so stari zato sedaj slabši ali da je kdo komu kaj vzel.

Da pa se je filmska inovativnost izpela in še samo tu in tam izzide kak dober film, pa je itak bilo za pričakovati. Prej ali slej so povedane vse zgodbe in danes še redko izzide kak res dober film pač, ker ni več idej oz. je bilo vse že povedano. Človek ima meje.
ishgilliath
# 08.01.2016 ob 20:10
Tudi LIFFe je že lep čas štanc mašina.

In kaj točno naj bi to pomenilo?
Avtoriteta
# 08.01.2016 ob 18:15
Tudi LIFFe je že lep čas štanc mašina.
daysleeper2
# 08.01.2016 ob 11:01
Kakšni Star Wars...če imate radi svoje možgane in možgane svojih otrok...prioročam tole:

[media]https://www.youtube.com/watch?v=M
cM0_YHDm5A[/media]
dude
# 08.01.2016 ob 10:34
Za vecino ljudi, ki so videli ze ogromno filmov. Cez 200 let bodo se vedno vsi poznali ta film.
sosman
# 08.01.2016 ob 08:05
Saj dušo so imeli le prvi trije deli, novejša trilogija je bila že hudo komercialna (Jar Jar anyone?).

Ni pa noben film te serije presežek, gre bolj za zabavo za mladino. Kot otrok sem oboževal te filme, zdaj se mi pa zdijo malo plehki.
igor-za
# 08.01.2016 ob 07:44
Vojna zvezd bo postala štanc mašina
Tudi meni se žal zdi, da bo tako. Ta biznis v filmski industriji zelo znižuje kvaliteto filmom.
To je, če se določena dejavnost spremeni v gospodarsko panogo. Prekletstvo (slabi filmi) in priložnost (so pa tudi dobri vmes) filma.
ishgilliath
# 10.01.2016 ob 15:57
Da pa se je filmska inovativnost izpela in še samo tu in tam izzide kak dober film, pa je itak bilo za pričakovati. Prej ali slej so povedane vse zgodbe in danes še redko izzide kak res dober film pač, ker ni več idej oz. je bilo vse že povedano. Človek ima meje.

Ne samo, da je ta tvoj zadnji odstavek totalna neumnost tipična za nekoga, ki ne pogleda več od dveh novih filova na leto, ampak je tudi v popolnem protislovju s tem, kar si napisal v prvem...
DamnDyD
# 09.01.2016 ob 19:48
Pri Star Wars sagi gre po mojem zahvala za njeno popularnost predvsem odlični PR mašineriji. Sami filmi so sicer polni klišejev, zgodbe predvidljive, dialogi plehki. Kot je že nekdo rekel, filmi za mladino in nezahtevno publiko. Posebni efekti in predstavitev drugih svetov in bitij je pa vrhunska.

Kot je rekel Popek, za dober ZF film potrebuješ predvsem dobro zgodbo. Ogromno je odličnih ZF filmov, ki se sploh ne dogajajo v vesolju ali pa so posneti brez hudih efektov, vendar imajo tako zgodbo in režijo, da te sezujejo pred ekranom (vzporedna vesolja, časovna potovanja, distopična prihodnost,..). Nekateri mnogo boljši filmi od SW so tudi v seznamu na koncu tega članka.
lo_pa__ta
# 08.01.2016 ob 07:39
tale zadnji del je zelo povprečen filem, pri katerem sem komaj čakal, da ga bo konec....in pa skrajno predvidvljiv....taka, zgodbica za otroke
ginza
# 08.01.2016 ob 11:59
Odiseja najbojši ZF film? Za filmske snobe mogoče. Čisti dolgčas od filma.
SsDrag
# 08.01.2016 ob 11:45
star wars grejo ljudje gledat sedaj zgolj iz dolžnosti ali pa zato da se lahko potem pred frendi pohvalijo in so kao in. scenarij ni nek presežek. zanima me, koliko novih fanov je saga na račun sw:tfa sploh pridobil (celebrity crush ne šteje zraven).
luckyss
# 08.01.2016 ob 07:56
"Simon Popek: Vojna zvezd bo postala štanc mašina"..
Normalno, saj je narod vedno bolj butast..
Skippy
# 09.01.2016 ob 12:43
"Simon Popek: Vojna zvezd bo postala štanc mašina"..
Normalno, saj je narod vedno bolj butast..


A zdaj je narod butast, ker noče gledat tistih filmov, kjer se v 2 urah skoraj nič ne zgodi? Ljudje v povprečju gledajo filme zaradi zabave.
Ron Burgundy
# 08.01.2016 ob 09:54
"2001: Odiseja v vesolju velja za najboljši ZF-film"

Za koga že? Ta je pa močna....
pinkfranc
# 08.01.2016 ob 08:56
4,5,6 si je pač v tistih časih naredil svoj sloves, v letu 2016 vsaj meni, je pa ta film čist negledljiv, pa sem zelo velik ljubitelj hollywoodske ZF. 1,2,3 je pa itak skropucalo do filma, zgodba ne veš ali je otročja ali resna, efekti prenarisani, predvsem pa je igralsko odigrana vidno amatersko, še prelepa Natalie P. ne more popravit tega.

ampak kljub temu ruši rekorde po zaslužku in jih bo vsako nadaljevanje.
to je moč kultnega filma
Kazalo