Jaradua je imel prej težave z ledvicami, njegovo osebje pa zdaj kot razlog za zdravljenje v tujini navaja resne težave s srcem, a nihče v resnici ne ve natančno, kako resno je njegovo stanje. Foto: EPA
Jaradua je imel prej težave z ledvicami, njegovo osebje pa zdaj kot razlog za zdravljenje v tujini navaja resne težave s srcem, a nihče v resnici ne ve natančno, kako resno je njegovo stanje. Foto: EPA
Uporniki
Uporniki iz Nigrove delte so se zatekli k nasilju, potem ko so se naveličali mirno opazovati, kako se politiki okoriščajo z naravnim bogastvom njihovega območja, tuje naftne multinacionalke pa onesnažujejo okolje in se pri tem na vse pretege otepajo odškodnin za nastalo škodo. Foto: EPA
Kano
Kljub ogromnemu naravnemu bogastvu večina Nigerijcev živi v revščini, medtem ko peščica tistih "pri koritu" živi razkošno, kamor sodijo tudi redni odhodi na nakupovanje v New York, London in Dubaj. Foto: EPA
Nigerija
Prebivalci z nafto bogate države čutijo pomanjkanjem goriva, zato se pogosto zatekajo h kraji nafte iz naftovodov.Pri tem so se že večkrat zgodile tragične nesreče, ko je razneslo naftovod. Pri tem je mnogo ljudi umrlo. Foto: EPA

Umaru Jaradua je postal predsednik najštevilčnejše afriške države na spornih volitvah leta 2007, ki so jih zaznamovale prevare, zastraševanje in nasilje, toda vseeno je prvič v državi prišlo do demokratične predaje oblasti. Že takrat so sicer mnogi namigovali, da zaradi resnih zdravstvenih težav ni sposoben voditi države, a sam je zagotavljal, da je dovolj zdrav za najvišji položaj v državi. Od izvolitve pa je moral že večkrat odpotovati v tujino na preglede in zdravljenje. Nazadnje je v Savdsko Arabijo odpotoval pred mesecem dni in od takrat prebivalci dobivajo le skope informacije o njegovem stanju.

Nigerija se že nekaj časa vrti v začaranem krogu nestabilnosti, za katero so najbolj krive negotove razmere v Nigrovi delti, kjer so nahajališča nafte, od katere je država življensko odvisna. Tamkajšnji uporniki, ki zahtevajo več pravic in denarja od nafte za tamkajšnje prebivalstvo, so z napadi na naftno infrastrukturo in ugrabitvami naftnih delavcev v zadnjih letih povsem destabilizirali območje, zato je močno padel delež načrpane nafte (kar za milijon sodčkov na dan) in Nigerijo je letos prvič na vrhu afriških izvoznic nafte prehitela Angola.

Mir se znova oddaljuje
In to kar ni uspelo predhodnikom, je dosegel Jaradua - upornike je spravil za pogajalsko mizo in končno se je na obzorju prikazala možnost za trajen mir. Toda z odsotnostjo predsednika so tudi nadaljnja mirovna pogajnja vprašljiva, nad tem pa so razočarani tudi uporniki, ki se bojijo, da zdaj na drugi strani nimajo več pravega mirovnega partnerja. Največja uporniška skupina Gibanje za enakopravnost v Nigrovi delti (MEND), ki je konec oktobra razglasila brezpogojno premirje, je zdaj opozorila na nevarnost obnovitve napadov, če bo Jaradua zapustil oblast in nasledniki ne bodo nadaljevali njegove politike.

"Nafta in plin sta glavna dejavnika nigerijskega gospodarstva in mi smo sposobni, da to ogrozimo," je dejal tiskovni predstavnik MEND-a Jomo Gbomo. "Nimamo nobenega dobronamernega partnerja, vendar verjamemo, da bo mednarodna skupnost vplivala na koga, da bo nadaljeval pot, ki jo je začrtal Jaradua," je še dejal predstavnik gibanja. To je bilo dolgo časa nezaupljivo do predstavnikov oblasti, ki so si z naftnim denarjem polnili svoje žepe, medtem ko so prebivalci kljub izobilju naftnega bogastva ostajali v revščini in se morali celo spoprijemati s pomanjkanjem goriva.

Neuslišani pozivi k odstopu
Jaraduo so s peticijo pred časom k odstopu pozvali tudi vplivni nigerijskim politiki in intelektualci. "Ne moreš imeti države z od 140 do 150 milijoni prebivalci in nikogar, ki bi vodil tekoče zadeve," je za agencijo AP dejal profesor političnih znanosti in poznavalec razmer v Afriki Richard Joseph. "Nekaj se mora zgoditi," je bil jasen. In tega se zavedajo tudi nigerijski mediji, saj so časopisne naslovnice v zadnjih tednih polne arhivskih fotografij predsednika in vprašanj glede njegove usode. "150 milijonov ovc nas je, in to brez pastirja," je pisalo v uvodniku dnevnika Next. Predsednikovi sodelavci so do zdaj vseskozi zavrnili možnost odstopa.

Med Nigerijci se že pojavljajo vprašanja o nasledniku Jaradue, a tukaj se zadeve začnejo zapletati. Jaradua pred odhodom na zdravljenje v tujino uradno ni imenoval vršilca dolžnosti predsednika. V skladu z ustavo je naslednji v vrsti za prevzem njegovih poslov podpredsednik Goodluck Jonathan, a tukaj nastopijo težave, in to predvsem za muslimane, ki so večinsko prebivalstvo na severu države, saj verjetno ne bodo zadovoljni, da muslimana Jaraduo zamenja kristjan Jonathan. Ustava namreč točno določa, da mora biti mesto predsednika in podpredsednika razdeljeno med muslimane in kristjane, ki imajo dolgo zgodovino medsebojnih napetosti, to pa je še dodaten dejavnik morebitne nestabilnosti.

"Kar se trenutno dogaja v Nigeriji je - nič," je razmere komentiral John Campbell, ki je bil ameriški veleposlanik v Nigeriji med letoma 2004 in 2007. "Celoten položaj je zamrznjen. Je zelo resno," je opozoril Campbell, medtem ko Nigerijci znova zaskrbljeno gledajo v prihodnost, potem ko je že kazalo, da bo tudi v njihovi državi demokracija pognala korenine in prinesla boljše življenje.