V suženjskih razmerah dela več milijonov otrok. Foto: EPA
V suženjskih razmerah dela več milijonov otrok. Foto: EPA
Prostitutka
Prostitucija je najbolj donosno prisilno delo. Foto: EPA

"Prisilno delo je slabo za gospodarstvo in razvoj ter še posebej za njegove žrtve," je ob predstavitvi poročila poudaril generalni direktor Mednarodne organizacije dela (ILO) Guy Ryder in pozval k takojšnjemu izkoreninjenju te "zle, a zelo dobičkonosne prakse".

V delo za zasebnike je po vsem svetu prisiljenih okoli 18,7 milijona ljudi, ki za svoje delodajalce letno ustvarijo 150,2 milijarde dolarjev dobička. Kar dve tretjini te vsote oziroma 99 milijard dolarjev se ustvari z izkoriščanjem za spolne usluge, preostalo pa predstavlja ekonomsko izkoriščanje, kot je domače delo in delo v kmetijstvu.

Okoli 2,2 milijona ljudi je prisiljenih v delo za državo, med njimi so zaporniki in vojaki. Velik del žrtev, od katerih je 5,5 milijona otrok, s prisilnim delom ne zasluži nič.

V azijsko-pacifiški regiji je več kot polovica prisilnih delavcev, okoli 11,7 milijona, ki vsako leto ustvarijo 51,8 milijarde dolarjev nezakonitega dobička za svoje gospodarje.

Na drugem mestu sledi Afrika s 3,7 milijona prisilnih delavcev, v Latinski Ameriki in na Karibskem otočju pa jih je 1,8 milijona.

Suženjstvo med razvitimi vredno več
V razvitih gospodarstvih je v delo prisiljenih okoli 1,5 milijona ljudi, a je njihovo delo vredno precej več kot drugje, zato v teh državah prisilni delavci letno ustvarijo 46,9 milijarde dolarjev nezakonitega dobička.

Vodja programa pri ILO-ju za boj proti prisilnemu delu Beate Andrees je povedala, da je bil dosežen občuten napredek pri izkoreninjanju prisilnega dela za državo. Po njenih besedah se je zdaj nujno osredotočiti na družbeno-ekonomske dejavnike, zaradi katerih so ljudje izpostavljeni prisilnemu delu v zasebnem sektorju.

Področje prisilnega dela v pravnem smislu ureja konvencija iz leta 1930, ki pa večinoma opredeljuje problem dela za državo, zato za spopad z aktualnimi izzivi ni povsem primerna. Protokol, s katerim bi konvencijo razširili na prisilno delo v zasebnem sektorju, bo del razprave prihodnje generalne skupščine ILO v Ženevi prihodnji teden.