Richard Nixon je bil prvi ameriški predsednik v zgodovini ZDA, ki je moral zaradi afere odstopiti. Foto: EPA
Richard Nixon je bil prvi ameriški predsednik v zgodovini ZDA, ki je moral zaradi afere odstopiti. Foto: EPA
Watergate
Afera Watergate je dobila svoje mesto v zgodovini kot največji predsedniški škandal v zgodovini ZDA, obrazilo "gate" pa je od tedaj naprej sestavni del vseh poimenovanj večjih afer v ZDA. Foto: EPA

Vlom na sedež demokratske stranke v kompleksu Watergate je bil le vrh ledene gore. Novinarja Bob Woodward in Carl Bernstein sta v prispevku za Washington Post ob 40. obletnici vloma zapisala, da je bil Nixon veliko hujši, kot se je mislilo, in da izrek, da je bilo prikrivanje zločina hujše od samega zločina, ni povsem točen.

Prisluškovanja brez sodnih nalogov
Nixon je namreč z nezakonitimi sredstvi vodil veliko vzporednih vojn, med njimi vojno proti medijem, demokratom in proti nasprotnikom vojne v Vietnamu. Tajno prisluškovanje in nadzor nad mirovniki brez sodnih nalogov je naročil že leta 1969. Naslednje leto pa je dal zeleno luč obveščevalni agenciji Cia, zveznemu preiskovalnemu uradu FBI in vojaški obveščevalni službi. A šele vlom na sedež demokratske stranke ga je na koncu stal položaja.
Pravnik Bele hiše John Ehrlichman je sestavil posebno ekipo vlomilcev, imenovanih ''vodovodarji'', ki sta jih vodila nekdanji agent Cie Howard Hunt in nekdanji agent FBI-ja Gordon Liddy. Njihova naloga je bila, da očrnijo Daniela Ellsberga, ki je medijem predal dokumente iz Pentagona, ki so vojno v Vietnamu prikazali v povsem drugačni luči, kot jo je država.

Ena od prvih nalog je bila očrnitev ugleda Daniela Ellsberga, ki je medijem predal t. i. dokumente iz Pentagona", ki so dokazovali drugačno resnico o vojni v Vietnamu od uradne.

Dva uspešna vdora, tretji je bil usoden
Peterica je v pisarno Ellsberga vlomila že dvakrat prej, a prisluškovalne naprave ni postavila pravilno. Zato so vlomili še tretjič, pri čemer pa jih je zasačil varnostnik objekta Watergate. Aretirani so bili Virgilio Gonzalez, Bernard Barker, James McCord mlajši, Eugenio Martinez in Frank Sturgis. Pri njih so našli informacije, ki so vpletle še Liddyja in Hunta, nato se je začel klobčič odvijati. Bela hiša je najprej dogodke označila za tretjerazredni vlom, Nixon pa je bil znova izvoljen, vendar je škandal ostal.

'Globoko grlo' je bil namestnik direktorja FBI-ja Mark Felt
Woodward in Bernstein sta dobivala informacije od slavnega neimenovanega vira "globoko grlo", katerega identiteta je bila objavljena šele leta 2005. To je bil namestnik direktorja FBI-ja Mark Felt, ki se je zaupal medijem, ker ni vedel, komu lahko še zaupa znotraj FBI-ja. Zaradi afere Watergate so aretirali 43 ljudi, med katerimi so bili najvišji Nixonovi sodelavci v Beli hiši.

Odstop Nixona, poraz Forda, zmaga Carterja
Vrhovno sodišče ZDA je 24. julija 1974 soglasno ukazalo, da mora Nixon predati posnetke pogovorov, in njihove uvodne objave so dokazale, da je krepko lagal, ko je zanikal vpletenost v umazanije. To je bila kaplja čez rob tudi za republikance, ki so v predstavniškem domu skupaj z demokrati glasovali za postopek odstavitve oziroma "impeachment".
Nixon je v senatu izvedel, da bo "impeachment" potrjen in ga bodo odstavili, zato je 8. avgusta raje sam odstopil. Njegov naslednik Gerald Ford ga je nemudoma pomilostil. Sam je vedno trdil, da zaradi tega, ker bi bila za ZDA katastrofa, če bi predsednika privedli pred sodišče in ga zaprli. Pomilostitve mu volivci niso oprostili in leta 1976 ga je na volitvah premagal demokrat Jimmy Carter.