Biya dopušča možnost, da se bo na volitvah leta 2025 znova potegoval za predsedniški položaj. Foto: EPA
Biya dopušča možnost, da se bo na volitvah leta 2025 znova potegoval za predsedniški položaj. Foto: EPA

Generacije Kameruncev ne poznajo drugega predsednika kot Biyo, ki je postal predsednik države 6. novembra leta 1982, potem ko je bil pred tem že sedem let premier. Po smrti nekdanjega zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja leta 2019 je postal najstarejši afriški voditelj in drugi z najdaljšim stažem v Afriki za predsednikom Ekvatorialne Gvineje Teodorom Obiangom Nguemo, ki je oblast prevzel leta 1979.

Po državi že cel teden potekajo slovesnosti, ki so dosegle vrhunec v nedeljo na dan obletnice, a brez Biye, ki bo februarja dopolnil 90 let in se zaradi šibkega zdravja skoraj ne pojavlja več v javnosti. Nazadnje se je v javnosti pojavil julija letos ob obisku francoskega predsednika Emmanuela Macrona, čeprav oblasti vseskozi objavljajo njegove fotografije.

Hkrati s slovesnostmi potekajo tudi številni shodi opozicije, na katerih pozivajo k spremembi volilne zakonodaje, s pomočjo katere se je Biyi uspelo obdržati na oblasti. Nasprotniki mu očitajo volilne prevare in namero, da bo na oblasti ostal do svoje smrti.

Sorodna novica Zamolčana vojna v Kamerunu: "Biyo morajo spametovati, vlada nam že 37 let"

Na zadnje je na volitvah zmagal oktobra leta 2018, ko je osvojil svoj sedmi zaporedni predsedniški mandat. Volitve, na katerih je po navedbah France24 osvojil več kot 71 odstotkov glasov, so zaznamovale obtožbe o goljufijah, nizka volilna udeležba in nasilje v angleško govorečih separatističnih regijah.

Zvesti kadri in brezobzirno vladanje

Po mnenju opazovalcev se je uspelo Biyu na oblasti obdržati tako dolgo zaradi brezobzirnega vladanja in zvestih kadrov, predvsem iz njegove južne etnične skupine Beti, ki jih je nastavil na najvišje položaje, medtem ko je zatrl vse poskuse tekmecev in nasprotnikov, da bi ga izrinili z oblasti.

"Šesti november velja za dan nacionalnega žalovanja, saj je Biya nasledil bogato, uspešno in rastočo državo, nato pa je sledilo razkrajanje vseh delov družbe in življenja," je za tiskovno agencijo AP dejal nasprotnik režima Darling Nguevo, ki je oblasti obtožil, da so ljudem plačali za udeležbo na shodih v podporo Biyi.

Sorodna novica Neodvisna Ambazonija postaja vse večja želja zapostavljene manjšine

Kljub visoki starosti pa so ugibanja o njegovem nasledniku v vladnih krogih tabu tema. "Ministri so padli v nemilost samo zaradi razmišljanja o teoretičnem odhodu predsednika," je za portal Africanews povedala kamerunski varnostni strokovnjak Aimee Raoul Sumo Tayo.

Nekateri naslednika vidijo v njegovem sinu Francku Biyi, ki se je v zadnjih letih večkrat pojavljal v javnosti ob svojem očetu.

Mnogi z negotovostjo zrejo v prihodnost po Biyi, saj se bojijo, da bi lahko po njegovem dolgoletnem predsedovanju v državi zavladalo brezvladje in nasilje med več kot 200 različnimi etničnimi skupinami. "Biya si ni vzel časa, da bi pripravil naslednika, nekoga, ki bi lahko podedoval njegovo moč," je za AP ocenil politični analitik Aristide Mono.