Bašar Al Asad opozarja na nezakonitost posredovanja nekaterih držav v Siriji, medtem ko podpira bombardiranje, ki ga izvaja Rusija. Ta namreč ob Iranu Al Asada izdatno podpira. Foto: EPA
Bašar Al Asad opozarja na nezakonitost posredovanja nekaterih držav v Siriji, medtem ko podpira bombardiranje, ki ga izvaja Rusija. Ta namreč ob Iranu Al Asada izdatno podpira. Foto: EPA
false
Vojna v Siriji traja že štiri leta in pol. V tem času je po podatkih ZN-a umrlo najmanj 250.000 ljudi, več kot pol prebivalstva pa je razseljenega. Sirija je imela pred vojno 22,4 milijona prebivalcev. Po raznih ocenah je na stotine civilistov umrlo tudi zaradi zračnih napadov Zahoda in Rusije. Foto: EPA
false
Italijanski premier opozarja na kaos, ki je v Libiji sledil zahodnemu posredovanju. Temu se je po njegovem mnenju v Siriji treba izogniti. Foto: EPA
false
Italijanski premier Matteo Renzi je izključil možnost italijanskega posredovanja v Siriji, pri čemer je spomnil na nesrečno usodo Libije po posredovanju Zahoda leta 2011. Foto: EPA

"Bo škodljivo, nezakonito in spodbudilo bo terorizem, kar se je že zgodilo, ko je koalicija začela napade pred okoli letom dni," je v danes objavljenem intervjuju za britanski časopis The Sunday Times glede britanskih napadov povedal Al Asad. Tudi Velika Britanija je namreč po sredini odobritvi britanskega parlamenta začela letalske napade v Siriji.

Po Al Asadovih besedah je teror kot rak, ki se ga je treba lotiti s celovito strategijo, ki bi zajemala tudi sodelovanje z vojaki na terenu. "Ne moreš izrezati dela raka. Tovrstna operacija je kot odstranitev dela raka in bo samo prispevala k njegovemu hitrejšemu širjenju po telesu," je dejal. Islamske države (IS) ne bo mogoče premagati samo z zračnimi napadi in brez sodelovanja z vojaki na terenu ter podpore splošne javnosti in vlade, opozarja Al Asad.

Brez mandata Varnostnega sveta
Zračnim napadom na položaje IS-ja v Siriji se je kljub protestom in pomislekom dela opozicije po odobritvi parlamenta v četrtek pridružila tudi Velika Britanija, ko je bombardirala naftno polje pod nadzorom IS-ja. Prvi britanski napad je bil bil izveden le nekaj ur po parlamentarni odobritvi posredovanja. Britanski premier David Cameron je želel posredovati v Siriji že leta 2013 po kemičnem napadu, ki so ga ZDA pripisale Al Asadu. Takrat je Camerona britanski parlament zavrnil.

Sirski observatorij za človekove pravice, ki ga v Veliki Britaniji vodi Rami Abdel Rahman, medtem sporoča, da je bilo v nedeljskih zračnih napadih na mesto Raka na severu Sirije ubitih najmanj 32 pripadnikov IS-ja, še 40 pa naj bi jih bilo ranjenih. Napadi, ki naj bi jih izvedla letala koalicije pod vodstvom ZDA, so bili uperjeni zoper položaje IS-ja severno, vzhodno in jugovzhodno od mesta, ki velja za glavni štab omenjene teroristične skupine. Sirski observatorij se zanaša na podatke lokalnih aktivistov. Bombardiranja položajev IS-ja v Siriji potekajo že od septembra 2014.

Velika Britanija, Francija in ZDA, ki izvajajo zračne napade na ozemlju Sirije, za to nimajo dovoljenja sirske vlade ali mandata Varnostnega sveta Združenih narodov. Al Asad je že večkrat kritiziral koalicijo pod vodstvom ZDA, ker da so njeni napadi neučinkoviti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V sodelovanju s sirskim režimom pa Rusija že dva meseca izvaja napade v podporo Al Asadu. Njene tarče niso omejene zgolj na IS.

Italija se spominja Libije
S koalicijo pod vodstvom ZDA pa se glede napadov v Siriji ne strinja italijanski premier Matteo Renzi, ki je izključil možnost, da bi se Italija pridružila drugim državam pri vojaških operacijah v Siriji. Kot je dejal, se namreč ne sme ponoviti scenarij iz Libije, kjer so leta 2011 z mednarodno vojaško operacijo pomagali strmoglaviti Moamerja Gadafija, država pa je še vedno nestabilna.

"Teroriste moramo iztrebiti. A ne potrebujemo vrste enostranskih odzivov brez strateške vizije. Lahko si dovolimo vse razen druge Libije," je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA povedal Renzi. Italija se je leta 2011 priključila letalskim napadom v Libiji, s katerimi so upornikom pomagali strmoglaviti Gadafija. "Štiri leta državljanske vojne v Libiji dokazujejo, da ta odločitev takrat ni bila srečna izbira. Danes je potrebna drugačna strategija," je v intervjuju za italijanski časopis Corriere della Serra dejal Renzi.

"Vojno si lahko dovolimo le, če jasno predvidimo, kaj se bo zgodilo potem," je prepričan Renzi, ki je sicer izrazil razumevanje in spoštovanje do francoskega predsednika Francoisa Hollanda, ki je ukazal francoske zračne napade v Siriji. "Ko bo jasna strategija, se bomo pridružili. A da se to zgodi, bo ključen sprejem dogovora o Siriji na Dunaju in sporazum o Libiji v Rimu," je dejal italijanski premier. 12. decembra bo v Rimu mednarodna konferenca o Libiji, na Dunaju pa so potekala mednarodna srečanja za iskanje rešitve sirske krize, na katerih so prvič glede tega vprašanja sedeli vsi pomembni akterji, tudi Iran in Savdska Arabija.