Guardian poroča, da si je Trump v prvem letu svojega mandata lastil zasluge za poraze t. i. Islamske države (IS), ki jih je pripisal rahljanju omejitev za ameriške generale. "Popolnoma sem spremenil pravila vojskovanja. Popolnoma sem spremenil našo vojsko," je Trump dejal oktobra.

Uporabo letal in brezpilotnih letal v Afganistanu, Siriji in Iraku je razširil že Obama, ki pa ohranjal politični nadzor Bele hiše nad tovrstnimi operacijami, da bi bilo čim manj ubitih civilistov. A v zadnjih tednih njegovega predsednikovanja so bile nekatere omejitve preklicane.

Iraški vojaki so imeli velike izgube v bojih z džihadisti za vzhod Mosula na severu države, njihovi poveljniki pa so se pritoževali, da je trajalo predolgo, preden jim je vojaška koalicija pod vodstvom ZDA priskočila na pomoč z zračnimi napadi. Zato so bila spremenjena pravila, ki so po novem omogočala, da tudi nižji častniki na bojišču pozovejo takojšen zračni napad. Pravila so ostala takšna tudi pozneje, ko se je boj proti IS-ju na zahodu Mosula nadaljeval feburarja lani. Po zasedbi Mosula je bila na vrsti Raka, IS-jevo oporišče v Siriji.

Samo na Rako odvrženih 20.000 bomb
Trump je tako podedoval ohlapnejša pravila glede zračnih napadov in dejal, da jih je še dodatno zrahljal. Ameriške generale je pozval, naj stopnjujejo napade na IS in Al Kaido. Po podatkih nevladne organizacije Airwars, ki spremlja zračne napade v Siriji in Iraku, je bilo leta 2017 v obeh državah skoraj 50 odstotkov več napadov zahodne koalicije kot leto pred tem. Skoraj vsa letala koalicije so ameriška, samo na Rako pa so odvrgla 20.000 bomb. Ob koncu petmesečnih napadov je ZN 80 odstotkov mesta razglasil za neprimernega za bivanje. Ubitih naj bi bilo 1.800 civilistov. Airwars ugotavlja, da so 1.400 smrtnih žrtev povzročili zračni in topniški napadi zahodne koalicije.

Vodja Airwarsa Chris Woods je dejal, da so v tej fazi vojne pričakovali več civilnih žrtev. Več civilistov bi v napadih na Rako in Mosul umrlo tudi, če bi bila predsednica ZDA Hillary Clinton, je dejal. "Česar ne razumemo še v celoti, pa je, koliko civilistov je bilo poškodovanih kot posledica precejšnjih sprememb, za katere je Trumpova administracija dejala, da jih je uvedla," je dejal.

Woods je še dodal, da ameriška vojska ni popolnoma pojasnila, kako je spremenila pravila vojskovanja. Gotovo pa se je spremenil poveljniški ton, piše Guardian. Med drugim je tako ameriški obrambni minister James Mattis kampanjo proti IS-ju imenoval "vojna uničenja". Takšna je ta kampanj tudi bila, saj je bila tudi v gosto naseljenih mestih povprečna odvržena bomba zahodnih letal težka okoli 225 kilogramov, piše Guardian.

V Afganistanu ni bilo hudih spopadov v gosto naseljenih mestih, kljub temu pa se je lani število civilnih žrtev v primerjavi z letom 2016 skoraj podvojilo.

Napadi razširjeni v Jemnu in Somaliji
Pod Trumpom pa so se povečala tudi območja koalicijskih napadov. Da bi se izognil omejitvam Obamove administracije za operacije zunaj bojišč, je Trumpova vlada razglasila Jemen in Somalijo za območji "dejavne sovražnosti". Posledično je bilo v Jemnu v letu 2017 več ameriških napadov kot v vseh prejšnjih štirih letih skupaj, ugotavlja neodvisna in neprofitna medijska organizacija Urad za raziskovalno novinarstvo.

Guardianova preiskava je pokazala, da je bilo v Somaliji v zadnjih šestih mesecih 34 ameriških zračnih napadov, več kot dvakrat toliko kot v celotnem letu 2016. V napadih na islamistične skrajneže, predvsem skupino Al Šabab, je bilo v Somaliji ubitih in ranjenih na desetine civilistov.

Kot še piše Guardian, bo vse večje ameriško zanašanje na brezpilotna letala, izvajanje napadov na novih območjih, od koder (skoraj) ni poročil, skupaj z ohlapnejšimi pravili vojskovanja in ostrejšim tonom poveljevanja, ustvarilo vse manj diskriminatorno in manj transparentno svetovno vojno, v kateri bodo civilisti obsegali vse večji delež med žrtvami.