Tako kot 13. septembra letos so tudi tokrat množične "proteste z lonci" oziroma "cacerolazos" organizirali opozicijski aktivisti, ki so se organizirali kar prek družbenih omrežij. Okoli 30.000 protestnikov, kolikor se jih je zbralo po podatkih policije, med protesti tolčejo po kuhinjskih loncih, s čimer želijo opozoriti na težave, s katerimi se spopada Južna Amerika.

Predsednici Cristini Fernandez de Kirchner podpora strmo pada vse od njene izvolitve leta 2011. Kako tudi ne. Mednarodni denarni sklad je septembra opozoril Argentino, da bo v primeru nezagotovitve stabilne rasti in ukrotitve inflacije do decembra letos deležna sankcij. Po uradnih podatkih naj bi bila stopnja inflacije v Argentini 12-odstotna, analitiki pa predvidevajo, da naj bi bila številka nekoliko višja.
Predsednica želi spremeniti ustavo
Ljudje so nezadovoljni tudi nad vse večjim kriminalom v državi in primeri korupcije ter nemoči sodstva, težava je tudi omejitev trgovanja z dolarji. Mnoge pa je razburila napoved predsednice, ki želi, tako kot Hugo Chavez v Venezueli, spremeniti ustavo, ki bi ji omogočila tretji zaporedni mandat.
"To se zdi malo verjetno, saj zaostritev gospodarskega položaja in naraščanja socialne napetosti, predvsem gre namreč za protest srednjega razreda, majeta temelje doktrine levega peronizma oziroma kirčerizma," je poročala za radijski dnevnik RTV-jeva dopisnica Živa Emeršič.
"Ne želimo komunistične Argentine"
Protivladni protesti so bili tudi v New Yorku, Londonu, Madridu, Parizu in Rimu, pa tudi v Sydneyju. V Miamiju je okoli 300 protestnikov nosilo transparente z napisi "Ne bojimo se" in "Ne želimo komunistične Argentine", poroča CNN.

V četrtek so iz vladnega kabineta na uradno stran Facebooka zapisali, da je Argentina demokratična država, v kateri lahko ljudje svojo voljo izražajo svobodno. "Edina stvar, za katero prosim Argentince in predvsem njihove voditelje, je, da povedo, kaj si mislijo in kaj si želijo za svojo državo. Nihče zaradi tega ne bo užaljen ali nadlegovan," je zapisala argenstinska predsednica.

"Če obstaja skupina, ki zahteva določene stvari, mora svoje zahteve jasno izraziti. Prosim pa, da nihče ne natolcuje, da moje izjave nasprotujejo mojim političnim načelom, v katere verjamem od svojega 16. leta starosti," je še zapisala.

Vse večji razkol med družbenimi razredi
Argentino na mednarodnem parketu pestijo dolgovi še iz časa velike krize leta 2002, na domačih tleh pa prihaja do vse večjega razkola med vladajočo politično-kapitalsko elito in srednjim razredom, ki nosi večino davčnega bremena na svojih plečih. Podporniki predsednice menijo, da so na ulicah predvsem predstavniki srednjega in višjega razreda, ki se bojijo, da bodo izgubili svoje privilegije.