Kim se je po prihodu sešel s singapurskim premierjem in se mu zahvalil za trud pri pripravi srečanja s Trumpom. Foto: Reuters
Kim se je po prihodu sešel s singapurskim premierjem in se mu zahvalil za trud pri pripravi srečanja s Trumpom. Foto: Reuters
Donald Trump
V Singapur je z letalom Air Force One priletel tudi ameriški predsednik. Foto: Reuters
Kim Džong Un
Severnokorejski voditelj je pristal na letališču v Singapurju, kjer se bo v torek sešel z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Foto: Reuters
Kim Džong Un
Kim Džong Unu je uspelo to, kar njegovima očetu in dedku ni uspelo. Foto: Reuters
Donald Trump, Kim Džong Un
Do zdaj se voditelja ZDA in Severne Koreje še nikoli nista sešla niti govorila po telefonu. Foto: Reuters

Predsedniško letalo Air Force One je pristalo v letalski bazi Paya Lebar, Trump pa ob prihodu ni dajal izjav, le pomahal je z vrha stopnic novinarjem in predstavnikom singapurske vlade.

Pred letalom ga je pozdravil singapurski zunanji minister Vivian Balakrishnan, nato pa se je v koloni 30 vozil odpeljal v hotel Shangri-La, v katerem bo bival med obiskom v Singapurju.

Za Kima je medtem pot v Singapur najdaljša pot v tujino do zdaj. Priletel je z letalom kitajske letalske družbe Air China, na letališču pa ga je prav tako pričakal minister Balakrišnan.

Po prihodu se je srečal s singapurskim premierjem Lee Hsien Loongom in se mu zahvalil, ker bo gostil vrh. "Celoten svet gleda ta zgodovinski vrh med Kim Džong Unom in ZDA. Hvala za vaš iskren trud (...) da smo lahko končali priprave za vrh," je dejal Kim. Lee se mu je v zameno zahvalil za priložnost, da bo lahko gostil srečanje.

Trump je na "misiji miru"
Nekaj ur za Kimom je prispel tudi Trump, ki je v soboto pred odhodom v Singapur izjavil, da je na "misiji miru", je pa tudi opozoril, da so neposredni pogovori "edinstvena priložnost". "Prepričan sem, da želi Kim Džong Un narediti nekaj velikega za svoje ljudi," je dejal ameriški predsednik in dodal, da te priložnosti ne bo imel več. Prav tako je zatrdil, da bo "prvo minuto" vedel, ali Kim misli resno glede miru.

Ob tem je ameriški predsednik posvaril pred previsokimi pričakovanji. "Morda ne bo uspelo. Velika možnost je, da ne bo. In še večja možnost, da bo potrebno nekaj časa, da bo to proces," je dejal. A kot je dejal, se bosta s Kimom vsaj srečala.

Trump je večkrat pohvalil svoje pogajalske sposobnosti. V četrtek je dejal, da nikoli ni menil, da bi se moral veliko pripravljati na srečanje, češ da je "vse v odnosu". Nekateri ameriški vladni uslužbenci pa so podvomili o tem, da je Trump naredil dovolj, da bi se podrobno seznanil s tematiko.

ZDA upajo, da se bo Severna Koreja čim prej v celoti, nepovratno in preverljivo odpovedala svojemu jedrskemu programu. Obseg in hitrost razorožitve sta sicer še predmet pogajanj.

Severna Koreja v zameno pričakuje konec mednarodne izolacije, ki bi tej revni državi prinesel napredek in blaginjo. Za to pa bo treba odpraviti gospodarske sankcije, ki jih je proti režimu v Pjongjangu uvedla mednarodna skupnost.

Državi sovražnici od leta 1950
Kim in Trump se bosta sešla v enem najrazkošnejših hotelov v singapurskem letovišču Sentosa, srečanje pa bo zgodovinsko že pred začetkom. Voditelji Severne Koreje in ZDA, sovražnikov iz korejske vojne med letoma 1950 in 1953, se do zdaj niso nikoli srečali niti govorili po telefonu.

Kim je prevzel oblast leta 2011 po smrti svojega očeta Kim Džong Ila, na položaju pa se je izkazal kot surov in pragmatičen, poroča Reuters. V nasprotju s svojima očetom in dedkom Kim Il Sungom pa mu je uspelo doseči srečanje s predsednikom ZDA.

Kim je omejena sredstva Severne Koreje vlagal v razvoj jedrskega in raketnega programa, država pa je konec lanskega leta oznanila, da je dosegla stopnjo, ko lahko z jedrskim orožjem doseže ZDA. Reuters poroča, da se je Kim kmalu odločil, da je le jedrsko orožje tisto, ki lahko njegovi državi zagotovi varnost in zaradi katerega bi jo preostanek sveta resno jemal. Država je izvedla šest jedrskih poskusov.

Od roba vojne do normalizacije na vidiku
Lani so bili odnosi med ZDA in Severno Korejo izjemno napeti. Voditelja sta si izmenjevala žalitve in grožnje, nato pa je Kim marca ponudil, da bi se s Trumpom sešla, da bi razpravljala o jedrski razorožitvi, kar je ameriški predsednik sprejel.

V četrtek je Trump omenil možnost normalizacije odnosov med obema državama in celo Kimov obisk Bele hiše, če se bo Pjongjang odpovedal jedrskemu orožju.

Predsednik ZDA je še dejal, da bi lahko s Kimom celo podpisala sporazum o končanju korejske vojne, ki se je končala le s premirjem, ne pa tudi z mirovnim sporazumom.

Ponudil roko sprave, potoval, se srečeval
Kim je ob koncu leta ponudil roko sprave Južni Koreji, februarja je na olimpijske igre v tej državi poslal severnokorejske športnike in športnice, dvakrat, aprila in maja, se je sešel z južnokorejskim predsednikom Mun Dže Inom. Ob tem je dvakrat v tajnosti odpotoval na Kitajsko in se sešel s tamkajšnjim predsednikom Ši Džinpingom, dvakrat pa se je v Pjongjangu srečal tudi za ameriškim zunanjim ministrom Mikom Pompeom.

Številni poznavalci so sicer skeptični glede severnokorejskih namenov povsem opustiti jedrski program. Kot opozarjajo, naj bi bil Kimov namen doseči omilitev sankcij, ki stiskajo obubožano državo.

Eden najbrutalnejših voditeljev
Kima se označuje za enega najbrutalnejših voditeljev na svetu. Obtožuje se ga, da je ukazal umor svojega strica in polbrata, ki je bil ubit z živčnim strupom na letališču v Kuala Lumpurju. Južnokorejska obveščevalna služba meni, da je bilo na Kimov ukaz odpuščenih ali usmrčenih okoli 340 častnikov, o katerih zvestobi so oblasti podvomile.