Porušena tekstilna tovarna je pod seboj pokopala več kot 1.100 ljudi. Foto: EPA
Porušena tekstilna tovarna je pod seboj pokopala več kot 1.100 ljudi. Foto: EPA
false
Bangladeški tekstilni delavci in delavke niso žrtve samo pogostih nesreč pri delu, temveč predvsem obupnih delavnih razmer, od katerih imajo koristi predvsem zahodni potrošniki in blagovne znamke. Foto: EPA

Umora je obtoženih tudi več kot deset vladnih uslužbencev. Kot poroča BBC, se obtoženim očitam, da so ignorirali opozorila dan pred nesrečo, naj delavcem ne dovolijo vstopa v stavbo. Sprva se je zdaj obtožene za umor, med katerimi so tudi lastniki posameznih delavnic v stavbi, sicer obtoževalo krivde za smrt, kar je nižja obtožnica. A obtožbe so bile zaradi obsežnosti nesreče prekvalificirane v obtožbe umora. Če bo sodišče odločilo, da so krivi, obtoženim grozi tudi smrtna kazen.

Gre sicer za eno najhujših industrijskih nesreč v Bangladešu, ki je sprožila tudi svetovno kritiko razmer, v katere so prisiljeni bangladeški tekstilni delavci in delavke. Plačani so slabo, okoli 40 dolarjev na mesec, nesreče pri delu pa so pogoste.

Tovarna v Daki ni edini primer
Lastnik porušene stavbe Sohel Rana je po nesreči skušal pobegniti v Indijo, a je bil aretiran, še preden je zapustil državo. Očita se mu tudi nespoštovanje gradbenih pravilnikov. Med drugim je na stavbi v Savarju, okoli 30 kilometrov iz glavnega mesta Daka, dogradil še tri nadstropja, zaradi česar se je stavba aprila 2013 porušila. Takrat je bilo rešenih več kot 2.500 ljudi, med katerimi so številni dobili hude poškodbe.

Katastrofa v Daki je v središče pozornosti postavila obupne razmere bangladeških tekstilnih delavcev in delavk. Tekstilna industrija v Bangladešu je sicer ena največjih na svetu. Prihodki od izvoza tekstilnih izdelkov obsegajo 80 odstotkov vseh prihodkov od izvoza države. Bangladeške tovarne sicer proizvajajo poceni oblačila za velike blagovne znamke na Zahodu, ki tako služijo na račun poceni bangladeške delovne sile, še poroča BBC.