Blackwater ima zaradi svojih spornih akcij na Bližnjem vzhodu v javnosti močno negativno konotacijo. Foto: AP
Blackwater ima zaradi svojih spornih akcij na Bližnjem vzhodu v javnosti močno negativno konotacijo. Foto: AP

Zaradi obuditve Blackwaterja analitiki zdaj pozorneje preučujejo pred kratkim napovedano ameriško namero o umikanju svojih sil z Bližnjega vzhoda.

Blackwater, zloglasna družba na trgu vojaških pogodbenikov, ki jo je najemala tudi Cia, se po številnih škandalih in preimenovanjih (leta 2009 v XE Services) od leta 2011 oglašuje pod imenom "Academi".

Oglas v Recoilu, objavljen po tem, ko je ameriški obrambni minister Jim Mattis prejšnji teden napovedal svoj odstop prav zaradi odločitve Donalda Trumpa o umiku sil iz Sirije in Afganistana, je porodil strahove, da si Trump želi privatizirati ameriške angažmaje v teh dveh državah.

Glavni podpornik ideje o privatizaciji ameriških vojaških spopadov na Bližnjem vzhodu je bil Erik Prince, nekdanji direktor Blackwaterja in nekdanji pripadnik elitnega voda marincev, Tjulnjev.

Dolgoletni republikanec, brat Trumpove nepriljubljene ministrice za izobraževanje Betsy DeVos, je podjetje leta 2010 sicer prodal, a je ohranil stike s Trumpom.

Kot navaja RT, naj bi Prince skušal zlobirati predsednikov najbližji krog, da bi ameriško vojaško navzočnost v še vedno nemirni regiji zamenjal s plačanci.

Princeovo lobiranje pri Trumpu

Mattis, ki je služil v zalivski vojni ter v vojnah v Afganistanu in Iraku, je zamisel kategorično zavračal. "Ker Mattis zdaj odhaja, si lahko predstavljamo, da bo Trump na novo preučil Princeov predlog," je za RT povedal Michael Maloof, nekdanji varnostni analitik Pentagona.

Ameriška vojska ima prakso najemanja zunanjih sodelavcev za svoje vojaške operacije. Foto: AP
Ameriška vojska ima prakso najemanja zunanjih sodelavcev za svoje vojaške operacije. Foto: AP

Ali bo imelo najemanje zunanjih sodelavcev iz zasebnega sektorja pri ameriških vojaških udejstvovanjih kakršne koli pozitivne posledice na terenu, se bo še videlo, meni Maloof.

Analitik ob tem poudarja, da se "trije zasebni vojaški pogodbeniki na enega ameriškega vojaka", kot je trenutno razmerje v Siriji in Afganistanu, ni izkazalo za zelo produktivno.

"Erik Prince je zelo blizu Trumpu," poudarja Maloof. "A bi moral pripeljati na območje res občutno število plačancev, kar pa bo stalo veliko, Erika Princea pa bi plačevala ameriška vlada."

Krvava sled

Eden izmed Iračanov, ranjenih v streljanju Blackwaterjevih varnostnikov na civiliste v Bagdadu leta 2007. Foto: Reuters
Eden izmed Iračanov, ranjenih v streljanju Blackwaterjevih varnostnikov na civiliste v Bagdadu leta 2007. Foto: Reuters

Napoved vrnitve Blackwaterja na trg plačancev je dvignila precej prahu v tistem delu kritične ameriške javnosti, ki se še spominja zloglasnega poboja 14 iraških civilistov, ki so jih leta 2007 v Bagdadu ubili varnostniki podjetja.

"Mislim, da ameriška javnost ne bo trpela podjetja, ki je v preteklosti zagrešilo toliko zločinov," pa je za RT povedala politična aktivistka Medea Benjamin. "Erik Prince in plačanci služijo s tem, da vojne podaljšujejo, ne pa da jih končujejo."

Obsojeni na 30 let

Naj spomnimo: sodišče v Washingtonu je leta 2014 za štiri nekdanje varnostnike podjetja Blackwater odločilo, da so krivi uboja 14 Iračanov leta 2007. Četverica je bila obsojena na 30-letno zaporno kazen.

Nick Slatten (sredina) je bil zaradi streljanja v Bagdadu leta 2007 obsojen zaradi umora. Foto: Reuters
Nick Slatten (sredina) je bil zaradi streljanja v Bagdadu leta 2007 obsojen zaradi umora. Foto: Reuters

Blackwaterjevi varnostniki, ki jih je za diplomatsko varnost najelo ameriško zunanje ministrstvo, so 16. septembra leta 2007 streljali na trgu Nisur v Bagdadu, kjer so ubili 14 in ranili 17 ljudi. Trdili so, da je šlo za samoobrambo in da so le odgovorili na napade.

Ameriško tožilstvo je dokazalo, da gre za laž. Za priče je poklicalo več deset Iračanov, ki so potrdili, da na varnostnike Blackwaterja ni streljal nihče. Na stran tožilstva je stopil tudi eden izmed nekdanjih kolegov obtoženih, ki je priznal umor matere voznika v avtomobilu.

Za umor voznika so obsodili Nicka Slattna, ki je Iračana ustrelil z ostrostrelsko puško iz oklepnega vozila.