V napadih ameriških brezpilotnih letal, kot je predator, je bilo od začetka vojne proti terorizmu v Pakistanu ubitih že več kot 2.300 ljudi. Foto: EPA
V napadih ameriških brezpilotnih letal, kot je predator, je bilo od začetka vojne proti terorizmu v Pakistanu ubitih že več kot 2.300 ljudi. Foto: EPA
Predator
Najmočnejši igralci na trgu brezpilotnih letal so Američani in Izraelci. Foto: EPA
Pakistan
Pakistanci imajo dovolj ameriških kršitev pakistanske suverenosti z napadi brezpilotnih letal. Foto: EPA

Gre za nov odmevnejši znak naraščajočega mednarodnega pritiska zoper ZDA o legalnosti kot tudi sami smiselnosti tovrstnih napadov, ki jih ameriška vojska izvaja v Jemnu, Somaliji, predvsem pa v Pakistanu. Emmerson je pozval Belo hišo in posredno Pentagon, da pristojnim organom Združenih narodov dostavijo natančne podatke o delovanju brezpilotnih letal, med drugim tudi videoposnetke samih napadov, ki jih ta letala vsakič posnamejo.

"Ne moremo sprejeti odločitve o legalnosti teh napadov brez informacij," je za britanski časopis The Independent pojasnil Emmerson in opozoril, da se ZDA izogibajo slehernemu nadzoru svojega početja. "Uradno stališče Obamove administracije je še vedno, da ne priznava niti zanika obstoja kampanje z brezpilotnimi letali, medtem ko svojim visokim uradnikom dovoljuje, da zagovarjajo njeno domnevno zakonitost na osebnih predavanjih in v intervjujih."

Emmerson je Beli hiši namenil precej ostre besede, mogoče tudi zaradi ameriške predsedniške volilne kampanje, ki je že v polnem teku. Zavzel se je za končanje "zarote tišine" in napovedal, da bo ta tema "ostala na vrhu politične agende ZN-a, dokler ne bosta dosežena nekakšen dogovor ali transparentnost" o napadih z brezpilotnimi letali. V ta namen pripravlja tudi obsežno poročilo, ki naj bi ga obravnaval Odbor za človekove pravice ZN-a, a šele marca prihodnje leto.

Divji vzhod
Medtem ko je ameriška tajna obveščevalna agencija CIA v preteklosti že uporabljala brezpilotna letala v posamičnih napadih, je mednarodna javnost postala bolj pozorna nanje po letu 2004. Takrat sta tedanji ameriški predsednik George Bush mlajši in njegov pakistanski kolega Pervez Mušaraf sklenila dogovor o tovrstnem vojaškem posredovanju na severozahodu in zahodu Pakistana, ki so ju obvladovali in ju večinoma še vedno nadzorujejo talibanski uporniki; na tem območju so tudi pripadniki Al Kaide.

Z odhodom vojaškega diktatorja Mušarafa in nastopom civilne oblasti je Pakistan zavzel novo stališče do napadov z brezpilotnimi letali. Že nekaj let je uradno stališče Islamabada, da ameriška vojska krši ozemeljsko suverenost Pakistana in s tem mednarodno pravo. Na Washington so leteli številni očitki, da je številne pakistanske regije spremenil v nekakšen "Divji vzhod", na katerem se ameriška vojska igra "edinega šerifa". Odgovor Američanov? Pod Obamo, prejemnikom Nobelove nagrade za mir, se je število napadov z brezpilotnimi letali povečalo skoraj za šestkrat v primerjavi z obdobjem Bushevega drugega mandata. Washington namreč vztraja, da se na ta način bori proti talibanom in mednarodnim teroristom. A tu gre za grobo zatiskanje oči pred dejstvi na terenu.

Nič ne vidijo, nič ne slišijo
Ogromna območja Pakistana in Afganistana naseljujejo Paštuni (ki nikoli niso priznavali uradne meje med državama). "Paštunvali" je njihov kodeks časti, ki zadeva tudi vojskovanje. Po njem je predvideno, da se sovražnika vsaj soočita "iz oči v oči", pa čeprav nista enakovredna. Ko ameriška vojska nad njihove vasi in kraje pošilja letala brez ljudi, s katerimi upravljajo "nintendo vojaki" nekje Alahu za hrbtom, je to huda žalitev za številne, če že ne večino Paštunov, ki v tem prepoznavajo neizmerno strahopetnost nasprotnika. Tudi to spodbuja veliko sovraštvo do ZDA in pomaga krepiti vrste talibanov.

Druga pomembna sestavina kodeksa paštunvali je krvno maščevanje. Ljudje, katerih domovi so bili porušeni in družine pobite, se pridružujejo upornikom in odhajajo v Afganistan, da bi se maščevali. Niso vsi talibani bradate karikature blaznežev iz zgodnjega srednjega veka. To navsezadnje priznavajo tudi ameriški vojaški in civilni predstavniki, ko govorijo o možnosti dogovora o premirju z "zmernimi talibani". Torej verjamejo, da obstajajo. Res pa tudi je, da talibanski predstavnik za stike z mediji (ni šala, res ga imajo) Zabiulah Mudžahid na to vselej odgovarja: "Zmerni talibani? Kakšni zmerni talibani?! Prav, naj se dogovarjajo z njimi, če jih lahko kje najdejo."

Na Washington že dalj časa letijo pozivi tako iz Islamabada kot iz širše mednarodne skupnosti, naj ustavi kampanjo z brezpilotnimi letali, ker ima obraten učinek od domnevno želenega. Dokazano neti ekstremizem in spodkopava stabilnost Pakistana, a se v Beli hiši in Pentagonu na to ne odzivajo. Ne znajo odgovoriti na vprašanje: če so napadi s temi letali tako zelo uspešni, zakaj potem trajajo že osmo leto in je talibanov vedno več?

Kolateralne žrtve
Britanska nevladna organizacija The Bureau of Investigative Journalism (BIJ), ki ji pakistanski prostovoljci pomagajo spremljati dogajanje na terenu, je v poročilu konec leta 2011 zapisala, da so brezpilotna letala "v zadnjih sedmih letih ubila že več kot 2.300 ljudi". Od tega jih je bilo 781 prepoznanih kot civilne žrtve, med njimi 175 otrok. Eden grozljivejših primerov je bilo bombardiranje šole v kraju Čengaj leta 2006, ko je bilo ubitih 80 civilistov, od tega 69 otrok. Za ta pokol - kot za številne druge - ni odgovarjal nihče.

A to po vsej verjetnosti niso popolni podatki. Številna območja so težko dostopna, celotno ozemlje pa je preveliko, da bi lahko učinkovito spremljali dogajanje. Prostovoljcev ni dovolj in nekateri med njimi so bili med delom tudi ubiti. Ameriški raziskovalni novinar Pratap Chatterjee je v pogovoru za spletni medij Democracy Now opisal primer 16-letnega pakistanskega fanta Tarika Aziza. Na začetku lanskega novembra je postal prostovoljec, ker je brezpilotno letalo ubilo njegovega mlajšega bratranca. V prvih nekaj dnevih opravljanja dela je bil ubit tudi Tarik. Chatterjee je ob tem izrazil dvom, da se agenti Cie in ameriški vojaki potrudijo določiti tarče, "raje se odločijo za to, da jih ubijejo".

Dobičkarstvo
Komu pravzaprav koristi dolgoročno spodkopavanje stabilnosti celotnih držav, med njimi tudi takšnih, ki že tako ali tako stojijo na robu prepada? Da se sklepati, da zagotovo še najbolj orožarski industriji, ki je predvsem pod Bushevo administracijo in z njeno izrazito podporo dobila stalno vojno – kar vojna proti terorizmu tudi je. Kako namreč lahko premagaš koncept, kot je terorizem? Vojaška zračna industrija po oceni The Independenta letno zasluži okrog 4,5 milijarde evrov s prodajo brezpilotnih letal in milijoni evrov se vsako leto vlagajo v nadaljnje raziskave še bolj avtomatičnih letal, ki ne bi potrebovala niti nintendo vojakov z "igralnimi palicami" pred seboj. Nobena skrivnost ni, da ima vojaška industrija močan in stalen vpliv na Belo hišo in druge vlade po svetu. Zdaj že 50 držav uporablja brezpilotna letala in sklepajo se novi posli. Emmersonova napoved natančne preiskave ameriške kampanje napadov z brezpilotnimi letali tako že na samem začetku drega veliko globlje, kot bi se to morda zdelo na prvi pogled.

Erik Valenčič