Vlada od Appla namreč zahteva, da podjetje ustvari program, s katerim bi policisti lahko odklenili iPhone Syeda Rizwana Farooka. Spor se je medtem prenesel v kongres, kjer je bilo v torek zaslišanje pred odborom za pravosodje predstavniškega doma.

Direktor Zveznega preiskovalnega urada FBI James Comey je vztrajal, da želijo odkleniti le en sam telefon in priti do podatkov na njem, odvetnik Appla Bruce Sewell pa je opozarjal, da bi bil program za odklepanje Farookovega telefona podlaga za vdore tako vlade kot tudi hekerjev v vse telefone.

Različna praksa
Pomembno posredno zmago je Apple sicer dosegel v Brooklynu, kjer je sodnik ugotovil, da nima pooblastil, da prisili Apple v odklepanje telefona preprodajalca mamil. Predtem je pa Apple doživel poraz na sodišču v Kaliforniji, kjer je sodnica ukazala, da mora narediti program za odklepanje Farookovega telefona. Apple se je na odločitev sodnice pritožil in ta bo kmalu odločila o tej pritožbi.

Farook je skupaj s soprogo decembra lani v kalifornijskem San Bernardinu ubil 14 ljudi, FBI pa želi ugotoviti, ali je na enem izmed njegovih telefonov kaj uporabnega za preprečitev novih napadov ali morda informacije o dodatnih osumljencih.

Zagovorniki nacionalne varnosti pred državljanskimi pravicami in svoboščinami obeh strank v kongresu pripravljajo dva predloga zakona za olajšanje dostopa do telefonov v primeru policijskih preiskav. V korist temu se je izrekel tudi newyorški tožilec Cyrus Vance mlajši.

Na strani FBI-ja so vsi republikanski predsedniški kandidati, v kongresu pa se je oblikovala tudi koalicija na strani Appla, v kateri so republikanski svobodnjaki in demokrati.