Javnomnenjske raziskave kažejo, da naj bi demokrati končali 12 letno vladavino republikancev v ameriškem kongresu, toda volja volivcev bo dokončno znana v sredo. Kje se torej najbolj lomijo kopja?

Bush vztraja, da je vojna v Iraku nujna
Najbolj razvpita tema letošnje predvolilne kampanje je zagotovo vojna v Iraku. Republikanci s predsednikom Georgeom Bushem na čelu se na vse kriplje trudijo prepričati tako Američane kot preostali svet, da je ameriška intervencija v Iraku, ki ga zadnje mesece pretresa nov val nasilja in sektaških spopadov, nujna in upravičena.

Bush je pred kratkim zagotovil, da se ameriška vojska iz nemirnega Iraka ne bo umaknila, dokler ne bodo dosegli zmage. Američani, ki so dolga leta zaupali Bushu, da je vpletanje v Irak nujno zaradi njihove lastne varnosti, mu ne verjamejo več. Samo oktobra je na iraških tleh življenje izgubilo več kot 100 ameriških vojakov, kar je največ po januarju leta 2005. Skupaj je v Iraku življenja pustilo že skoraj 3.000 Američanov, kar je primerljivo z številom žrtev terorističnih napadov 9/11.

V zadnjih mesecih sta priljubljenost in zaupanje v Bushevo vladanje dosegli najnižjo podporo pri državljanih, kar je voda na mlin demokratom. Slednji se zavedajo, da je neuspeh v Iraku njihovo najmočnejše orožje, s katerim lahko udrihajo po republikancih. Njihovo nasprotovanje vojni v Iraku je še podkrepilo poročilo ameriške obveščevalne službe, v katerem je zapisano, da je ameriška vpletenost v iraški konflikt le še spodbudila razmah terorizma.

Varnost ali terorizem?
Boj proti terorizmu in državna varnost sta dve izmed ključnih točk drugega Bushevega mandata. Ob peti obletnici napadov 11. septembra je Američane pozval, naj se združijo v boju proti, kakor je sam poimenoval, ključnemu ideološkemu spopadu 21. stoletja: vojna proti terorizmu je vojna proti islamskim fašistom. Američani so se v zameno za zagotovitev varnosti do določene stopnje odpovedali varnosti osebnih podatkov, sprejeli so številne kamere, ki jih spremljajo na vsakem koraku, in poostren nadzor na vseh javnih mestih, zdaj pa se zdi, da jih mineva potrpljenje. Medtem ko demokrati nasprotujejo podaljševanju agonije v Iraku, pa po drugi strani republikanci demokrate obtožujejo, da so premili in neodločni v boju proti terorizmu.

Cene nafte v višave
Področje, ki je deležno veliko pozornosti, je tudi gospodarstvo. Po dolgem obdobju naraščanja gospodarske rasti kazalci kažejo na njeno umiritev. Letošnje leto je zaznamoval velik porast cen naftnih derivatov, še posebej po izbruhu vojne v Libanonu so se močno dvignile, kasneje pa so se umirile. Močna gospodarska rast v zadnjih letih, podkrepljena z naftnimi davki, je vodila k povečanju uvoza in velikemu deficitu z ozirom na druge države. Povprečna plača se je kljub rasti v zadnjih petih letih zvišala zelo malo, povečale pa so se razlike med prihodki.

Zaskrbljujoče je tudi dogajanje na nepremičninskih trgih: potem ko so cene hiš, predvsem na območju obalnega predela ZDA, močno narasle, so zdaj padle. Negotovost in inflacija sta botrovali odločitvi centralne banke, da je potem, ko je 16-krat zapored zvišala obrestne mere, slednje ohranila na isti stopnji.

Priseljenci so ovira in nuja hkrati
Pereč problem, s katerim se spopadajo ZDA, so tudi nezakoniti priseljenci. Glede načinov urejanja njihovega statusa obstajajo velike razlike tudi znotraj obeh strank. Dejstvo je, da število nezakonitih priseljencev narašča, največ jih prihaja iz sosednje Mehike, oblasti pa zanje še niso našle ustrezne rešitve. Pred meseci je na ulicah ameriških mest protestiralo na tisoče priseljencev, ki se ne strinjajo z načrti, da bi nezakonite priseljence obravnavali kot kriminalce.

Priseljenci mnogokrat opravljajo dela, ki jih drugi ne želijo, in predstavljajo pomembno delovno silo. Vlada je na meji z Mehiko celo začela gradnjo varnostnega zidu, ki naj bi zajezil prihod priseljencev. Kongres je sicer odobril osnutek zakona, ki ostreje ureja položaj priseljencev, pri čemer pa je senat osnutku dodal program o gostujočih delavcih, ki naj bi priseljencem sčasoma omogočil pridobitev državljanstva, kar je podprl tudi Bush. Predstavniški dom pa je podprl zgolj restriktivne ukrepe, ki vključujejo izgon nezakonitih priseljencev in bivanje v ZDA brez dovoljenja uvršča med kazenske prestopke.

Kljub temu, da načeloma velja, da se za priseljence zavzemajo demokrati in ne republikanci, obstaja kar nekaj izjem. Nekateri demokrati, sploh tisti, v katerih državah živi mnogo nezakonitih priseljencev, se zavzemajo za oster pristop k urejanju te tematike, po drugi strani pa nekateri republikanci, predvsem gospodarski lobisti, opozarjajo na gospodarsko vlogo priseljencev.

Zdravstveni sistem, ki to skorajda ni
Problem, ki povzroča sive lase Bushu in njegovim sodelavcem, je tudi zdravstvo. V zadnjih petih letih se je število državljanov brez zdravstvenega zavarovanja povišalo s 40 milijonov na 46 milijonov (pred kratkim se je sicer rodil 300-milijonti Američan), kar je zelo zaskrbljujoče. Še nekaj dodatnih milijonov delavcev močno skrbi, ali bodo njihovi delodajalci v bodoče še plačevali njihove zdravstvene stroške, ali bodo zategnili mošnjo.

Bush je predlagal spremenjeno shemo zavarovanja in davčno prijazne varčevalne račune za zdravstvo, demokrati pa obljubljajo nižje zdravstvene stroške. Poleg izvolitve senatorjev in predstavnikov v spodnji dom ter ponekod guvernerjev, bodo volivci odločali še o drugih vprašanjih, med njimi o istospolnih porokah, splavu, izvornih celicah, kajenju in davkih na cigarete in še čem.

Škandali se vrstijo
Že tako omajan položaj republikancev je še dodatno pretresla vest o republikanskem kongresniku Marku Foleyju, ki je najstniškemu fantu pisal opolzka internetna sporočila. Republikanci, ki veljajo za velike zagovornike tradicionalnih vrednot, so se znašli v zelo neprijetnem položaju, ki ga je še dodatno poslabšalo razkritje, da je tudi glavni republikanski predstavnik v predstavniškem domu Dennis Hastert vedel za Foleyjeva dejanja.

Bush glavni adut republikancev
Kljub temu, da se Bushevo ime ne bo pojavilo na nobenem od volilnih lističev, pa je njegova vloga v kampanji še kako pomembna. Kot najbolj vpliven republikanec z vsakim nastopom in potezo vpliva tudi na položaj svoje stranke pri državljanih. Neučinkovitost njegove administracije po orkanu Katrina in drugi notranjepolitični škandali republikancem zagotovo niso pomagali, Busheva agresivna kampanja septembra in oktobra, v kateri je volivce prepričeval v svoj prav, pa so, kot kažejo zadnje raziskave, malce dvignile njegovo priljubljenost.