Vodja stranke GERB, ki je na nedeljskih parlamentarnih volitvah osvojila največ glasov, a vseeno premalo, da bi lahko sama oblikovala vlado, je predlagal razveljavitev volitev in napovedal, da bodo zahtevek podali na ustavno sodišče.

Vzrok za nezadovoljstvo Borisova naj bi bilo 350.000 nezakonitih glasovnic, ki so jih dan pred volitvami odkrili v tiskarni, ki je sicer tiskala tudi prave glasovnice. Tolikšno število glasovnic bi lahko odločilo o 25 poslanskih sedežih v 240-članskem parlamentu.

Opozicija za en glas prekratka
GERB, ki so ga z oblasti februarja odnesli protesti zaradi nizkega življenjskega standarda, korupcije in organiziranega kriminala, je na volitvah osvojil 97 poslanskih sedežev. Čeprav je desnosredinski stranki pripadlo največ glasov, pa preostale tri stranke, ki so se še uvrstile v parlament, ne želijo v koalicijo z Borisovom.

Opozicijski socialisti na drugem mestu so osvojili 84 poslanskih sedežev, medtem ko je stranka turške manjšine Gibanje za pravice in svoboščine (DPS) dobila 36 poslancev, skrajna nacionalistična Ataka pa 23 poslancev. Socialistom in stranki turške manjšine je tako za vladno večino zmanjkal le en glas.

Če ne bo razveljavitve volitev, je Borisov napovedal, da bo predlagal manjšinsko vlado. "Vemo, da nimamo možnosti za potrditev, vendar pa se počutimo dolžne do volivcev, ki so nas izvolili za najmočnejšo silo v parlamentu," je dejal nekdanji telesni stražar bolgarskega komunističnega diktatorja Todorja Živkova.

Po njegovih besedah v trenutni sestavi parlamenta ni mogoče oblikovati, zato bi lahko v prihodnjem mesecu ali mesecu in pol razpisali nove volitve. "Huje kot zdaj ne more biti," je prepričan.

Predsednik države poziva k sestavi vlade
Vodja socialistov Sergej Stanišev je dejal, da bodo politične posledice zahteve po razveljavitvi volitev privedle do kaosa in nestabilnosti. "Hočejo ostati na oblasti za vsako ceno, da bi prikrili sledi svojih nezaslišanih dejanj," je bil oster nekdanji premier.

Bolgarski predsednik Rosen Plevneljev je stranke pozval, naj sestavijo koalicijo, saj država ne potrebuje novih volitev.

Borisov je dejal, da ga je novica tožilstva o nezakonitih glasovnicah stala glasov, saj je ta odjeknila v soboto, ko je že veljal volilni molk, česar pa niso upoštevali socialisti in predstavniki turške manjšine, ki so vseeno organizirali novinarske konference po razkritju.

Opozicijske stranke so prst takoj uperile v Borisova, ki naj bi imel precej dobre odnose z lastnikom tiskarne in naj bi si tako skušal zagotoviti zmago na volitvah. Borisov pa očitke zavrača in trdi, da gre za manipulacije in načrtno gonjo tožilstva, ki je njegovo stranko že stala "od pet do šest odstotkov" glasov na volitvah.

Državni tožilec Sotir Cacarov je dejal, da njegov urad zaradi nezakonitih glasovnic ni obtožil nikogar, ampak je krivdo za pomanjkljiv nadzor pripisal začasnim oblastem, ki so državo vodile do volitev.